[vinopivec]
> [tasilo]
> "V službi za odnose z javnostMI Unicredita ..."
>
> Pejte fkurac. Javnost je ena. Pika.
>
> Hanibal L.

Sem isto mislil dolgo časa, potem pa je prišlo razsvetljenje tam nekje v začetku tisočletja in je slovenski PR po vzoru angleškega urbi et orbi razložil, da je javnosti več - take in drugačne ožje strokovne, pa laične, pa...

Dragi prijatelj, tole pa ne bo povsem držalo.

Pozor! V angleški frazi "public relations" so v množini le odnosi. Javnost je še vedno v ednini. - Kdor bo v angleščini bleknil ali napisal množinsko obliko publicS, se bo osmešil. Enako velja za vse večje svetovne jezike (eksotov pa ne poznam dovolj).

* O javnosti in "javnostih" (in "pijarofcih") sem bil že tolikokrat pisal, da se mi malodane ne ljubi več. Kogar zanima več, naj v iskalnik vpiše iskalni niz "javnost javnosti" in pod avtorja objave moje u.i.

[tasilo]

> Sem isto mislil dolgo časa, potem pa je prišlo razsvetljenje tam nekje v začetku tisočletja in je slovenski PR po vzoru angleškega urbi et orbi razložil, da je javnosti več - take in drugačne ožje strokovne, pa laične, pa...

Dragi prijatelj, tole pa ne bo povsem držalo.

Se strinjam s teboj, to piarofsko napihovanje in delanje "večih javnosti, ki se zanimajo za različne stvari" je čista oslarija.
Po tej logiki bi tudi v gledališki dvorani imeli več publik, saj nekateri pridejo zaradi predstave, drugi pridejo pogledat mlado igralko, tretji pridejo da na toplem sladko zadremajo, ostali pa samo zato, da jih tam opazijo in pokažejo svoj "kulturni nivo" ...

[tasilo]
> [vinopivec]
> > [tasilo]
> > "V službi za odnose z javnostMI Unicredita ..."
> >
> > Pejte fkurac. Javnost je ena. Pika.
> >
> > Hanibal L.
>
> Sem isto mislil dolgo časa, potem pa je prišlo razsvetljenje tam nekje v začetku tisočletja in je slovenski PR po vzoru angleškega urbi et orbi razložil, da je javnosti več - take in drugačne ožje strokovne, pa laične, pa... In Službe za odnose z javnostjo so hitro začele spreminjati ime. Je bolj fensi menda in bolj kaže na vso izjemno zapletenost/prepletenost njihovega dela.
>
> Če aktualni SSKJ tega še ne ve, toliko slabše zanj...

Dragi prijatelj, tole pa ne bo povsem držalo.

Pozor! V angleški frazi "public relations" so v množini le odnosi. Javnost je še vedno v ednini. - Kdor bo v angleščini bleknil ali napisal množinsko obliko publicS, se bo osmešil. Enako velja za vse večje svetovne jezike (eksotov pa ne poznam dovolj).

* O javnosti in "javnostih" (in "pijarofcih") sem bil že tolikokrat pisal, da se mi malodane ne ljubi več. Kogar zanima več, naj v iskalnik vpiše iskalni niz "javnost javnosti" in pod avtorja objave moje u.i.

Saj vem, naši jezikoslovci so tule že od konca devetdesetih deljenih pogledov. Sam sem povsem na tvojem stališču, zato tudi sarkazem v mojem pisanju...

[tasilo]
Pozor! V angleški frazi "public relations" so v množini le odnosi. Javnost je še vedno v ednini. - Kdor bo v angleščini bleknil ali napisal množinsko obliko publicS, se bo osmešil.

Spoštovani kolega, tu si bom pa kljub profondnemu strinjanju s teboj drznil ugovarjati.

V angleščini zelo veliko uporabljajo množino "publics" (javnosti), kar pa ne pomeni, da se s takim šarlatanskim pačenjem temeljne logike strinjam. To zmedo lepo razkrinkata prvi dve iz zbirke definicij "piara" v angleščini:

1. Public relations helps an organization and its publics 
adapt mutually to each other.
2. Public relations is communicating your organization’s messages at the right time and in the right place to the right audience.
heidicohen.com/publi...efinition/

Prva je fahidiotska nova kompozicija o javnostih, kakršni je bilo dovoljeno, da so jo razpasli pri nas. Avtor druge pa očitno dobro razume razliko med temeljnim pomenom besed javno in javnost, zato govori o raznih občinstvih, s katerimi organizacije komunicirajo.

Zelo rad bi poznal morebitne skrite razloge za sprevračanje ene javnosti/javnega v več. Gre za navadno šarlatanstvo in napuh novokomponiranih znanstvenikov ali za prekanjen načrt, da se skozi jezik uveljavi delitev javnega na več segmentov - razredov - kast? Napeljati ljudi na to, da sčasoma za samoumevno sprejmejo tolmačenje, da so določene zadeve sicer javne, ampak samo za določeno javnost? Javni sektor samo za eno ali dve javnosti, javni podatki za izbrane javnosti, enakost za bolj in za manj enake...

Enako velja za vse večje svetovne jezike (eksotov pa ne poznam dovolj).

V nemščini enako kot v angleščini uporabljajo množino öffentlichkeiten, a na podlagi slovarske definicije besede menim, da gre za enako transgresijo kot jo midva zaznavava v slovenščini.
www.duden.de/rechtsc...ntlichkeit
dict.tu-chemnitz.de/...hkeit.html

V francoščini še nisem zasledil besede public v množini!
www.larousse.fr/dict...ique/64954
fr.wiktionary.org/wiki/public

Morda pa je vse skupaj najbolj enostavno razkrinkati s pomočjo wikipedije:

Po situacijski teoriji javnosti, ki sta jo razvila ameriška teoretika odnosov z javnostmi, James E. Grunig in Tod Hunt, ljudje, ki niso vključeni v problem, predstavljajo nejavnost. sl.wikipedia.org/wiki/Javnost

Pri tem si mislim, da sta teoretika seveda zanemarila, kaj v bistvu pomeni javno in javnost, ker sta svojo teorijo razvijala že v terminološki slepi ulici z uveljavljenim imenom "public relations". Če bi zmogla nekaj ponižnosti pred jezikom in logiko ter v svoji segmentaciji namesto o javnosti govorila o skupinah, deležnikih ali občinstvih... bi do te zblojenosti morda sploh ne prišlo.

Navedena "situacijska teorija javnosti" je mogoče vredna posebne pozornosti. Ali na primer trdi, da so v problem z javnimi sredstvi plačane katastrofalne vodovodne napeljave v javnem zavodu UKC vključeni le tamkajšnji bolniki in osebje, zato smo vsi drugi davkoplačevalci nejavnost? Itn.

Pa še o domači izpeljanki:

slovenska komunikološka stroka uporablja v množini - “javnosti”. S tako uporabo besede »javnost« se želi posebej poudariti, da imamo opravka z različnimi interesnimi ali ciljnimi skupinami, saj ljudje nismo homogena skupina z enakimi interesi, potrebami in prizadevanji. sl.wikipedia.org/wik..._javnostmi

Pobalinsko naravnost rečeno se s popačenjem osnovnega smisla besede javnost želi posebej poudariti kunštnost neke jebene novokomponirane stroke, ki je v svoji elementarni obliki transmisija informacij, v najbolj "profesionalni in uspešni" obliki pa navadna brezobzirna manipulacija z ljudmi - z vsemi skupaj ali pa razdeljena po ciljnih skupinah. (tudi v tretjem rajhu so zelo dobro obvladali segmentacijo odnosov z javnostmi press)