Tole sporočilo sem enkrat že objavil, pa še enkrat!

V dveh letih sem dal razpis za pravnika najmanj petkrat.
Od preko 500 (z besedo petsto) prošenj (večinoma so se javili začetniki) sem povabil na razgovor približno polovico ljudi. Od teh 250 se jih je v resnici oglasilo cca 100 -120, drugi brez pojasnila niso niti prišli.
Od teh recimo sto ljudi jih je na prvem razgovoru povedalo svoje pogoje dela od katerih ne odstopajo cca 40 (moje mnenje jih ne zanima), preostali so poslušali kako bo delo in moje pogoje. Torej sem od 100 ljudi na razgovoru povedal svoje pogoje cca 60.

Od teh 60 jih je pol povedalo, da itak delajo na črno in da mojih pogoje (delo za določen čas, velik del variabilne plače, vse na račun),... ne sprejemajo in smo končali razgovor.

Od preostalih pa je 20 odstopilo, ko so ugotovili, da je delo razgibano (preveč) in da ne bodo mogli slediti obveznostim. Tako sem zaposlil nekaj pravnikov, več ali manj uspešno. Seveda skoraj vsi poleg švercanja delajo tudi voluntersko na sodišču za pravosodnega.

Nauk? Najprej pometite pred svojim pragom in se spustite iz oblakov. Drugače pa se mi na ZS javi za službo, mogoče si se mi celo že, pa je nisi sprejela. Če se še nisi, pa se bova zmenila.

Pa, prosim, malo manj demagogije, ker jo je v današnjem svetu preveč

lp
bv

p.s. Poimenski spisek kandidatov, zapisniki o razgovorih in bistvenih dogajanjih na razgovorih so shranjeni in na voljo za morebiten ogled delavcev ZZRS in Ministrstva za delo, bodo mogoče našli kako idejo za spremembno zakonodaje.

Posledica? Najmanj dva dni v mesecu sem se namesto z delom ukvarjal s kandidati, ki itak niso imeli namena se zaposlit.