Lahko Alenka Bratušek reče podobno, da torej ni dvignila davkov? Da ni otežila biznisa v Sloveniji? Da ni grozila s kriznim davkom? Da ni podražila vinjet? Izvoz se je seveda povečal zaradi gospodarske rasti v Evropi, posebej v Nemčiji, in nima zveze z Alenko Bratušek. Kvečjemu bi se lahko povečal še bolj, če bi bila njena vlada manj skakala po gospodarskem parketu.

... tko je to, važn' da mojškra rada prepeva ...

beta1.finance.si/pic....600px.jpg

www.youtube.com/watc...uBICe0nHy8

Ljudje!Dokler ne boste razumeli,da je treba komunizem,socializem,Kučana &CO in F21 klapo,ter NOB ropotijo s Titekom vred poslati na odpad zgodovine ne bo nič.Tuji vlagatelji in lastniki ter popolna privatizacija odpirajo trge,delovna mesta ,višje plače ,posledično pa tudi potrošnjo in storilnostne dejavnosti in obrt ter standard.Le dajatve je treba še znižati in JS spraviti na 700000-800000.

Še eno funkcionalno polpismeno pisunsko teslo, ki ne razlikuje med 'kvantiteto' in 'kvaliteto'.

(X) Število brezposelnih je letos UPADLO za 7.600
(>) Število brezposelnih je letos PADLO, SE JE ZNIŽALO za 7.600

UPADA lahko količina (kvantiteta). Vrednost (kvaliteta) PADA. In število je vrednost, zato lako le pada. - Če rečemo, da "število upada", pomeni da se "niža količina števila"; kar je nasmisel. Niža se VREDNOST!

LP, Hanibal Lector


PS: O tem sem že velikokrat pisal, a je za večino Financarskih pisunov to očitno previsoka matematika in prehuda logika. Saj ni sudoku, kršenduš!

PPS: ... in vsakdo, ki mi bo klepnil minus, ga bo seveda obširno strokovno, logično in smiselno utemeljil. - Ja gvišn, ejga. :)

Prvič; čudim se zbranemu občinstvu na samitu, ki si je dopustilo, ob poslušanju govora PM, takšno intelektualno degradacijo.
Drugič; to o Poclainu mora biti čista laž, ker so tuji kapitalisti tukaj izključno zato, da izkoristijo in poplenijo zavedni slovenski narod.

[tasilo]
Še eno funkcionalno polpismeno pisunsko teslo, ki ne razlikuje med 'kvantiteto' in 'kvaliteto'.

(X) Število brezposelnih je letos UPADLO za 7.600
(>) Število brezposelnih je letos PADLO, SE JE ZNIŽALO za 7.600

UPADA lahko količina (kvantiteta). Vrednost (kvaliteta) PADA. In število je vrednost, zato lako le pada. - Če rečemo, da "število upada", pomeni da se "niža količina števila"; kar je nasmisel. Niža se VREDNOST!

LP, Hanibal Lector


PS: O tem sem že velikokrat pisal, a je za večino Financarskih pisunov to očitno previsoka matematika in prehuda logika. Saj ni sudoku, kršenduš!

PPS: ... in vsakdo, ki mi bo klepnil minus, ga bo seveda obširno strokovno, logično in smiselno utemeljil. - Ja gvišn, ejga. :)

Nisem ti prilepil minusa, ker nisem kopitar, da bi sodil, bi pa vseeno malo podebatiral o tem.

Število brezposelnih je po moje besedna zveza, ki predstavlja količino. S števili lahko izražamo obe varianti kvantiteto ali količino in kvaliteto (vzemimo primer, da je cena nekaj kar je v korelaciji s kvaliteto)
Pri besedni zvezi število brezposelnih bi lahko mirno "grdo" rekli količina brezposelnih je upadla. Torej pri besedni zvezi število brezposelnih ni poudarek na številu ampak kvantiteti.
Brez dileme pa padajo cene, ker šteivlo, ki predstvalja ceno predstavlja kvaliteto.

Pohvalila se je tudi s proračunskim presežkom, ustvarjenim v avgustu - 15 milijonov evrov. Se šali? Javna blagajna je ena največjih težav Slovenije ta hip, letos bi lahko imela poldrugo milijardo evrov primanjkljaja. Kako naj si kdorkoli konec leta pomaga s 15-milijonskim avgustovskim presežkom?

Še enkrat to ni zagovarjanje AB. Novinar pa je pokazal v odstavku, ki ga je zapisal iz golega sovraštva do AB, ki mu je očitno popolnoma zameglilo pogled, da o tematiki nima pojma.

Primerjajte med sabo realizaciji 2012 JJ in realizacijo 2013 AB
www.mf.gov.si/filead...t_2012.pdf
www.mf.gov.si/filead...t_2013.pdf

Lanski proračun in letošnji sta si po kvartalih zelo podobna, zadnje tri mesece (junij, julij, avgust) je bilo lani 142 mio. € primankljaja letos pa 176 mio. €
Razlika je v drugem kvartalu 400 mio., ki pa jo lahko pripišemo komurkoli ali prejšnji ali sedanji vladi, to sedaj sploh ni pomembno. Pomembno je, da bi bil letošnji primanjkljaj, če ne bi prišlo do unovčitve CoCo podoben kot lani in zelo blizu 3% - zlatega pravila, kar kaže, da so bili lani sprejeti struktruni ukrepi z letošnjimi dodatki skoraj zadostni.
Vsi prekomerni ukrepi bodo ugasnili plamenček, ki sedaj gori.
Eu je treba pokazati, da že sedanji ukrepi vodijo, k zlatem pravilu in da je vsako prekomerno lomastenje lahko samo škodljivo, ker bi nas potisnilo še en korak nazaj.
Ob povečanju rasti v EU in izhodu iz recesije bodo rezultati proračuna sami po sebi boljši.
Po avstrijskih analitikih, ki so napovedali tehnični konec recesije v Sloveniji že letos v zadnjem kvartalu, o koncu govori danes tudi dr. Masten.

SKRATKA PRIŠLI SMO V ČAS, KO JE VREŠČANJE, DA JE VSE NAROBE IN DA JE TREBA VSE PORUŠITI NEUMESTNO!
Tega bi se lahko počasi zavedli tudi vaši sodelavci - napovedovalci teme.

Zanimivo je, da večina ljudi take neumnosti mirno sprejme. Še več, nekateri celo ploskajo. Nihče, skoraj nihče, ni opazil, da vlada ni pripravila niti prodajnih prospektov za tisti ubogih 15 podjetji, ki naj bi jih prodala. Nihče ni opazil, da se je Slovenija hudo nagnila v smer Rusije in se oddaljuje od EU. Nihče ne opozarja na pogubnost take politike, saj EU tega ne bo mirno gledala dokler smo njeni člani. Pogubnost delovanja te vlade bomo še kako okusili in ne bo treba dolgo čakati. Motijo se tisti, ki mislijo, da smo že dosegli dno. Prihajajo mnogo hujši časi in v teh časih delati iz prijateljev sovražnike je pogubno.

Zelo preprost, logičen in pravilen članek. Bratuškova z lučjo pri belem dnevu išče statistične podatke, ki ji v tem trenutku gredo na roko. S tem zamegljuje celo sliko in želi ustvarjati vtis, da je uspešna. Pa poglejmo samo podatek o tujih naložbah. Lani, ko je s strani vlade prišla napoved obširne privatizacije, so tuje naložbe, ki že takrat niso bile velike, v primerjavi s prejšnjim letom upadle z 850 miljonov EUR na borih 48 miljonov EUR. Tujci nam torej ne zaupajo in bežijo stran od Slovenije. Brez njihovih naložb pa ne bo gospodarske rasti, saj denarja za lastne naložbe nimamo. Kaj pa ta statistični podatek Alenka?

efnet.si/12.09.'13:
"Osnovna tema bo definiranje jasne razvojne strategije in končanje brezplodnega politiziranja, atomiziranja razvojnih potencialov ter definiranje ključnih ukrepov, aktivnosti za takojšnje izkoriščanje konkurenčnih prednosti Slovenije – lokacije, znanja, naravnih virov."

Ponovno veliko govorjenja in lepih in dobrih sklepov (posvet pri predsedniku RS o privatizaciji,..), Slovenija pa že leta pada na lestvicah konkurenčnih prednosti. Navada je res železna srajca.

Kaj pa znesek v vrednosti toliko in toliko evrov? Torej vrednost kot količina, ne kvaliteta. Dajte malo premisliti preden drugim levite berete.

"Zakaj je Slovenija najrevnejša alpska država?" je naslov članka na SIOL-u. Odgovor je sila enostaven: Slovenskemu gospodarstvu iz ozadja poveljuje(F21,F571) politik najslabše vrste (zadrti komunist) Milan Kučan, ki ne zmore preklopiti na 21. stoletje , na čelu slovenske vlade (zopet iz ozadja),pa imamo najslabšega gospodarstvenika med politiki, Zorana Jankovića. Tretje zlo pa so skupaj komunistično-udbovski sindikati in komunistično-udbovski državni aparat, ki tako kot Milan Milan ne zmorejo preklopiti na 21. stoletje, ampak so vsi po vrsti vpeti v mrežno korupcijo in parazitiranje, ki ga je razvil diktatorski režim že zdavnaj v svetu "povožene" in zavržene komunistične utopične doktrine.

Če uporabim terminologijo lukšićeve SD, gre pri prodaji Kladivarja iz Žirov za veleizdajo slovenskega naroda.
Za likvidacijo veleizdajalcev pa bo verjetno poskrbel kar narodni heroj Stanovnik.
Edino lokacija še ni določena. Nekateri v SD predlagajo kar Hudo jamo.

Spostovani g. Pikon,

morda bi si pred svojimi komentarji lahko ogledali podatke s strani:
www.stat.si/novica_p...px?id=5744
za vas bo najbolj poveden graf (crtice pa pikice pa to, je le lazje razumet kot stevilke) in potem pisali o zaposlovanju (-15000 v zadnjem letu!!!).

To, da nasa vlada za pr serje kokice vemo ze brez vasega posredovanja.

Nekaj dni nazaj sem te hotel vprasati - nekaj iz bancnega sistema.
Torej slovenske banke (vsaj domace) zunaj niso zadolzene (razvidno iz tvojih podatkov). Koliko od 7.5 mlrd slabih kreditov so banke ze odpisale in ali je za ostalo razliko edina pokritost s strani dpozitov komitentov?

Decki bezite z nasih bank. Nase banke so namrec zadolzene zgolj se do svojih komitentov - ne sicer vec kot ~15 mrd - ampak pol tega nima kritja!

Novinarji Financ ostajajo zvesti svojim navijaškim strastem, ki nimajo blage veze z resničnostjo in strokovnostjo.

To da so pošlušali mojškro je čisto naormalno, svoji k svojim. To da tujci hočejo pokrast Slovence, je malo bolano. Če nekdo kupi neko podjetje to naredi z namenom, da bo vložen denar povečal, seveda pa bo ob tem upošteval vso zakonodajo ki jo ima okolkje in jo bo seveda tudi izkoristil za svoj dobiček. Razlika med našimi in tujimi lastniki, je samo v tem, da so verjetno bolj pošteni, kot naši, seveda pa se tako kot pri nas tudi med tujci najdejo goljufi, ti pa lahko delujejo le če jim sistem to omogoča. Torej je problem v naši zakonaodaji in morali.

Bratuškova pač ni prav brihtna oseba, ne inteligentna kaj šele pametna. Seveda rekordnih, skoraj 9000 odseljenih Slovencev, nima nič z manjšo brezposelnostjo.

Ta vlada nima stika z realnostjo ker živi na Luni.

Sudoku je mala malica proti poznavanju jezika.

LP, sem ljubitelj obojega

Slovenija je lani privabila le za 48 milijonov evrov tujih naložb. To je kaplja v morje celo v primerjavi s tujimi naložbami v Slovenijo v prejšnjih letih (predlanskim se jih je po podatkih Banke Slovenije nateklo za 850 milijonov evrov).

Se vam ne zdi, da bi bilo te navržene podatke vredno posebej osvetliti? Ker na prvo žogo izgleda, da je pod venečo Pahorjevo vlado leta 2011 denar še nekako tekel k nam, pod Janševo se je pa v letu 2012 vse ustavilo. Zakaj? Vesel bom, če me lahko kdo napoti na članek, v katerem je to pojasnjeno.

Naša vlada je povečala izvoz, naša vlada je zmanjšala nezaposlenost s pomočjo državljanom pri zaposlitvi v tujini ter odlivom mladih prespektivnih kadrov v tujino, naša vlada je poskrbela za pravično delitev bremena krize - tisti ki kradejo lahko kradejo še bolj,....Ne razumem kako takšnih floskul ne nagradiš z žvižgi in odstraniš iz govornice.

Plagiatorka si pripisuje zasluge tudi za ukrepe, ki jih je prepisala od Janše. Ker hoče uničiti dokazni material, je treba Janšo odstraniti.

[tasilo]
Še eno funkcionalno polpismeno pisunsko teslo, ki ne razlikuje med 'kvantiteto' in 'kvaliteto'.

(X) Število brezposelnih je letos UPADLO za 7.600
(>) Število brezposelnih je letos PADLO, SE JE ZNIŽALO za 7.600

UPADA lahko količina (kvantiteta). Vrednost (kvaliteta) PADA. In število je vrednost, zato lako le pada. - Če rečemo, da "število upada", pomeni da se "niža količina števila"; kar je nasmisel. Niža se VREDNOST!

omg. očitno nismo z istega planeta, kaj šele da bi govorili isti jezik. število jabolk, hrušk, brezposelnih ipd. je vendar kvantiteta oz. kategorija, ki opisuje količino in se izraža vedno s številom (nečesa pač npr. kilogramov, grl, oseb). kvaliteta pa odraža kakovost in se izraža ponavadi s kakšnimi kazalniki npr. število gnilih jabolk na 1 tono...

ne vem no hanibal. tale ti ni najbolj ratala....alpa probi s persenom za začetek. in čudno da gustl sploh pusti take poste, meni take vse pobrišejo

Za 7,5 mlrd NPL-jev so banke izoblikovale za cca 4,7 mlrd € popravkov (rezervacij in slabitev).

Kar pomeni, da bančni sistem pričakuje da bo v najboljšem primeru 37% poplačan. Že NLB ima skoraj vse "slabe pufe" porezervirane:

www.nlb.si/razkritja-2012

Največja, oz. najslabša luknja bi lahko bila kvečjemu še 7,5-4,7=2,8 mlrd €. in pri tem je lepo upoštevati tudi dejstvo, da:

1. Vse to ni v domeni naših, domačih bank. Konec koncev nas en kurc briga kako so jodlarji zakockali svoj kapital v Hypo banki denimo, ali pa Intesa Sanpaolo v Banki Koper. Domače hčere tujih bank so del našega bančnega sistema, a tveganje izgube ni naše, državno.

2. ti NPL-i ipak imajo zavarovanja. taka in drugačna. Če bi vsa zavarovanja bila vredna točno NIČ (0), bi bili imeli še za 2,8 mlrd € dreka za skidat. A če sva iskrena, temu niti približno ni tako, in se lahko zgodi, da bo tega sranja bistveno manj.

3. NPL (Non performing Loan) oz. t.i. "slab kredit" je vsak kredit, kjer komitent zamuja z vračanjem za več kot 90 dni. Prej kot nesolventnost komitenta, ta termin označuje nelikvidnost komitenta. Banka pa mora presodit, ali lahko komitent zdrži skozi recesijo, in se bo pobral, ali pač ne. In če presodi da se bo pobral, naj mu prekleto pomaga, saj bo na koncu dobila svoj denar nazaj... Ti naši bankirji so pa prej delili denar, ko da na drevesih raste, saj so menda na lepe oči in dobro ime dajali. Zdaj pa te preplašene pičke ne dajejo nikomur. In porivajo podjetja, ki bi rabila le malo dodatne likvidnosti, v prisilko, stečaj. In podjetja umirajo. Tudi ona, ki v nekem normalnem bančnem okolju lahko ne le preživela, ampak danes tudi spet rasla.

Domače banke so zadolžene v tujini, le da izjemno malo. oziroma velika večina bančnega dolga do tujine predstavlja kreditna pipa od tujih mam do domačih bančnih otrok. In naših bank tujina več nima s čim izsiljevati, ker jim dolgujejo zelo malo.

"pol tega nima kritja"? O kakem kritju ti to? S čim mora bit pokrit tvoj depozit?

Pojasni mi to, kako 15 mlrd depozitov nima kritja.. kakega kritja :D

[brane]
> [tasilo]
> Še eno funkcionalno polpismeno pisunsko teslo, ki ne razlikuje med 'kvantiteto' in 'kvaliteto'.
>
> (X) Število brezposelnih je letos UPADLO za 7.600
> (>) Število brezposelnih je letos PADLO, SE JE ZNIŽALO za 7.600
>
> UPADA lahko količina (kvantiteta). Vrednost (kvaliteta) PADA. In število je vrednost, zato lako le pada. - Če rečemo, da "število upada", pomeni da se "niža količina števila"; kar je nasmisel. Niža se VREDNOST!
>
> LP, Hanibal Lector
>
>
> PS: O tem sem že velikokrat pisal, a je za večino Financarskih pisunov to očitno previsoka matematika in prehuda logika. Saj ni sudoku, kršenduš!
>
> PPS: ... in vsakdo, ki mi bo klepnil minus, ga bo seveda obširno strokovno, logično in smiselno utemeljil. - Ja gvišn, ejga. :)

Nisem ti prilepil minusa, ker nisem kopitar, da bi sodil, bi pa vseeno malo podebatiral o tem.

Vesel sem smiselnega in polemičnega odgovora. Cenim takšno raven razprave. Zato, plus.

Število brezposelnih je po moje besedna zveza, ki predstavlja količino. S števili lahko izražamo obe varianti kvantiteto ali količino in kvaliteto (vzemimo primer, da je cena nekaj kar je v korelaciji s kvaliteto)

V tej besedni zvezi je pojem števila (v imenovalniku) pomensko in slovnično nadrejen pojmu brezposelnih (ali kogarkoli oz. česarkoli drugega, v rodilniku), torej se po njem ravna tudi smisel, ali gre v osnovi za vrednost ali količino. Pri številih gre vedno za vrednost. - Upadati pomeni "zmanjševati se glede na količino (kvantiteto)". Če rečemo, da "števila upadajo", pomeni, da je količina števil (recimo, na listu papirja) vedno manjša. Zato eno število ne more niti upadati niti upasti; kvečjemu lahko "upade" na količino(!) 0, kar pomeni, da števila ni več.

Za ponazoritev pomenske nadrejenosti vzemimo poljuben primer, npr. zbiralec znamk, zbiralec spominkov, zbiralec umetnin, zbiralec knjig ... Najprej govorimo o zbiralcu, nato ga šele "opredelimo, določimo" z vprašalnico "kateri?". Analogno: zgoraj najprej govorimo o številu - ki vedno pomeni vrednost (kvaliteto) ... Število pada. Katero število? Število brezposelnih.

Poglejmo še dve "grdo, površno in pogovorno" izraženi misli (ki bi ju v knjižni slovenščini sicer izrazili drugače):

"Zlato, denar pada" ... pogovorno pomeni, da vrednost ("kvaliteta") zlata, denarja pada.

"Zlato, denar upada" ... pogovorno pomeni, da se količina (kvantiteta) zlata, denarja v obtoku zmanjšuje, da ga je vedno manj in NE, da je vedno manj vreden -no. (Veljalo bi ravno obratno: če se količina zlata zmanjšuje, pomeni, da je vedno več vredno.)

Pri besedni zvezi število brezposelnih bi lahko mirno "grdo" rekli količina brezposelnih je upadla. Torej pri besedni zvezi število brezposelnih ni poudarek na številu ampak kvantiteti.

Na ta način bi - analogno - lahko kar grdo, ali še grše rekli, da "so brezposelni padli/upadli". - Malo za hec, zares pa takole: število brezposelnih pada, količina brezposelnih upada. Slovnični in pomenski zadregi s padanjem in/ali upadanjem se pri ljudeh elegantno izognemo tako, da rečemo, da je brezposelnih (za) 7600*** manj kot prej. Kako preprosto.

Brez dileme pa padajo cene, ker šteivlo, ki predstvalja ceno predstavlja kvaliteto.

Sicer pa takole:

upadati: bos.zrc-sazu.si/cgi/...adati&hs=1 (3. točka )
padati bos.zrc-sazu.si/cgi/...adati&hs=1


*** eee, rubec je predpisal, da se 7600 izgovori sedem tisoč šeCto. Hvala, rubec. :)

[FFeeBBoo]
> [tasilo]
> Še eno funkcionalno polpismeno pisunsko teslo, ki ne razlikuje med 'kvantiteto' in 'kvaliteto'.
>
> (X) Število brezposelnih je letos UPADLO za 7.600
> (>) Število brezposelnih je letos PADLO, SE JE ZNIŽALO za 7.600
>
> UPADA lahko količina (kvantiteta). Vrednost (kvaliteta) PADA. In število je vrednost, zato lako le pada. - Če rečemo, da "število upada", pomeni da se "niža količina števila"; kar je nasmisel. Niža se VREDNOST!


omg. očitno nismo z istega planeta, kaj šele da bi govorili isti jezik.

Noo, saj ni tako hudo. Zaenkrat smo še vsi z istega planeta.

Razlika je med splošno pogovorno rabo jezika, ki je jezikovno in logično pogosto površnejša, in knjižno, ki je natančnejša - in katera zavezuje tudi novinarje pri javni rabi. Zaradi površnih novinarjev se nekatere napake tako "udomačijo", da jih nihče več ne zaznava kot napake, temveč kot nekaj "absolutno merodajnega in referenčnega". Narobe.

število jabolk, hrušk, brezposelnih ipd. je vendar kvantiteta oz. kategorija, ki opisuje količino in se izraža vedno s številom (nečesa pač npr. kilogramov, grl, oseb). kvaliteta pa odraža kakovost in se izraža ponavadi s kakšnimi kazalniki npr. število gnilih jabolk na 1 tono...

Jezikovno in smiselno (tj. logično) utemeljitev najdeš tule:
forum.finance.si/ind...208&single

Vsaki cigan svojega konja hvali. Sramotno je se hvaliti na tuj račun. No, to je pri nas kronična bolezen celih 70 let.
LP
Tupamaros

Hvala za izčrpno pojasnilo, ampak zdi se mi kontradiktorno. Zmotila te je namreč navedba: "Število brezposelnih je letos upadlo za 7.600"

Če te prav razumem: upade kvantiteta, pade pa kvaliteta...kar se lahko strinjam in načeloma tako tudi govorim in najbrž tudi pišem (če se takim pesniškim izrazom iz navade ne izognem). In kaj je potem s tistim stavkom narobe?!? A se ni zmanjšala kvantiteta brezposelnih?!? O tem piše avtor, ne o kvaliteti teh brezposelnih..to da so to same perle se itak ve :)

lp dragi sozemljan (mi je odleglo zdaj ko to vem...)

Hvala za tole, ker mislim, da sem ga tudi jaz kdaj polomil s tem upadanjem.
No, kliknil sem na plus. :-)

[FFeeBBoo]
Hvala za izčrpno pojasnilo, ampak zdi se mi kontradiktorno. Zmotila te je namreč navedba: "Število brezposelnih je letos upadlo za 7.600"

Če te prav razumem: upade kvantiteta, pade pa kvaliteta...kar se lahko strinjam in načeloma tako tudi govorim in najbrž tudi pišem (če se takim pesniškim izrazom iz navade ne izognem). In kaj je potem s tistim stavkom narobe?!? A se ni zmanjšala kvantiteta brezposelnih?!? O tem piše avtor, ne o kvaliteti teh brezposelnih..to da so to same perle se itak ve :)

Na začetku povsem prav razumeš. Upade kvantiteta (= količina), pade pa kvaliteta (= vrednost). "Količina" brezposelnih je dejansko "upadla" **(glej naslednji odstavek), vendar - pozor(!) - avtor piše, da je upadlo število in NE, da so upadli brezposelni. Verjetno te to bega. - (Če bi bil napisal, da so "upadli brezposelni", bi to zvenelo precej čudno in rahlo nesmiselno. In še enkrat: pri številu brezposelnih je glavni (nadrejeni) slovnični in pomenski nosilec pomena "število" in NE "brezposelni".)

** Še eno pravilo je. Pri ljudeh - in živih bitjih nasploh - običajno, lepo in knjižno pravilno nikoli ne govorimo o količini ljudi, gnujev, krav, ptic ... temveč o številu ljudi, gnujev, krav, ptic ... Zato nekoliko butasto in nenavadno zvenijo novinarski stavki kot je "zbrala se je velika količina ljudi". Knjižno bi se reklo "zbralo se je veliko število ljudi", še najraje pa "zbralo se je veliko ljudi".

Tudi po tej poti torej pridemo do tega, da "število brezposelnih" primarno pomeni število.

Vsej tej logični in smiselni zadregi okrog padanja in/ali upadanja "števila živih bitij brezposelnih" pa se lahko preprosto in elegantno izognemo tako - sam zagovarjam to formulacijo - da zapišemo, da se je število brezposelnih zmanjšalo ali znižalo za 7600. In glede na prejšnji odstavek NE napišemo, da se je količina brezposelnih zmanjšala ali znižala za 7600.

lp dragi sozemljan (mi je odleglo zdaj ko to vem...)

Število sozemljanov, je veliko. Niso: "veliki sozemljani". Veliki sozemljani pomeni - in pod tem si predstavljamo - nekaj drugega. ;)


Upam, da mi je s tem in prejšnjim komentarjem uspelo malo bolj pojasniti. Kakor sem že bil napisal: navada je železna srajca. Ko se napake enkrat dodobra ukoreninijo in udomačijo, jih je zelo težko odpravljati, saj "po občutku" za večino niso napake, ker zvenijo tako "domače". Zato imamo pravila in - logiko. (Eee..., pomanjkanje in kršitve obojega pa lahko opažamo vsak dan.)