Kdo pa ima pri nas čas, da bi se ukvarjal z problemi blagostanja prebivalcev. Imamo smetano družbe, ki smo jo leta 1991 podedovali po rajnki Jugoslaviji. Ta smetana je medtem dobila sinove in vnuke. Za njih je poskrbljeno in skrbi se natančno, da tako tudi ostane. Kup prisklednikov "strokovnjakov" (ala Mencinger) razlaga za njih strokovne neumnosti. Za tako ritolizništvo so dobro nagrajeni, posedeni na vplivne položaje in zaščiteni kot kočevski medvedi. Armada polpismenih novinarjev se trudi na vse kriplje, da še največje storjene bedarije na vsa usta hvali, ali po potrebi zamolči. Sodišča se jim ni treba bati. V skrajnem primeru konča proces s pomilostitvijo - če se postopek ni že prej založil, odlagal do zastaranja ali kako drugače razvodenel. Najnovejši primer Zupanca v Celju (sin vplivnega celjskega partijskega funkcionarja iz povojnih časov), svoj čas v navezi z Rigelnikom in še nekaj podobnih "prihvatizatorjev, je bil kaznovan z dvema letoma zapora - seveda POGOJNO, saj "našega" pa res ne smemo pretrdo. Če bi hoteli bolj nazoren primer različnih meril sodstva, bi jih težko našli. Masleša pa trdi, da je sodstvo v Sloveniji oh in sploh v redu. Morda je res. Smo pač - vsaj večina Slovencev - neumni, da ne razumemo, da imamo dve vrste prebivalcev. Ene za molžo, druge pa za molzne stroje. Namesto, da bi obsodili tiste LDS-ovce, ki so svoj čas izmislili neke nepotrebne nalepke za avtomobile, je naše pametno sodstvo ugotovilo,. da tisti, ki so si zamislili to molžo "širokih ljudskih množic" z neko bedarijo, dobijo nagrado v višini osem in nekaj milijonov, ker jim je nekdo poskušal preprečiti, to kar so si zamislili. Pa imamo sodni svet, vrhovno sodišče, dvakrat več sodnikov na glavo prebivalcev kot Nemčija, procese pa x-krat daljše. Lukenda en generale.