99,9% novinarjev ste del oblasti. Že od nekdaj. Večinoma pišete le o tistem, kar vam je naročeno, ukazano, servirano ali nekaterim butcem, podtaknjeno. Zato niste ravno pravi za svetovanje javnim osebnostim. Edino, kar jim svetujete (poleg odvetnikov) je, kako naj se čimbolj in čim dlje sprenevedajo. Zelo naglas jim pogosto prišepnete, kako bo nasprotna stran poskusila informacije "zlorabiti" v njihovo škodo ter kako naj se temu izognejo in kako naj javnosti namečejo peska v oči. Vendar, ljudje niso neumni, čeprav jih pogosto načrtno podcenjujete.

Pri nas ni niti neodvisnih medijev niti raziskovalnih novinarjev (gl. zgoraj). So le takšni, ki 'z veliko brzino' o sebi - pred seboj in navzven - gojijo podobo, da so takšni.

Dobro je, da 'absolutno javne osebnosti' nimajo dobrih PR-ovcev. Tako ljudje vsaj vidijo, kakšna teleta so na oblasti; nespretni, samovšečni, naduti, topoumni, omejeni, neomikani, neizobraženi "naravni talenti, naturščiki" in diletantje, kjer jim nobena formalna izobrazba ne 'nuca' prav nič. O sebi pa vsi menijo, da so 100/uro pametni, modri, zviti, rafinirani, diplomatski, elegantni, oh-in-sploh, non plus ultra, kalos kagathos, ... (Ne morem si kaj, da ne bi opazil, kakšno je že njihovo izražanje, dikcija, jezik, slovnica, opletanje z 'zapletenimi' tujkami in frazami, katerih pomena ne doumevajo, itd. Čista sramota in žalitev za inteligenco; celo tistih 80 % funkcionalno nepismenih!)

Kadar koga natknete na kol, ga nataknete zaradi bolj ali manj formalnega obračuna z nekakšno 'drugo stranjo' in ne zato, ker so preprosto pokvarjeni bedaki in nesposobneži z rovtarskimi manirami in prvovrstni primitivci brez kančka omike, pa naj se še tako samovšečno in lažno 'prefinjeno' izražajo. Novinarji in PR-ovci ste z veseljem del tega. In še prav všeč vam je.