[mimoidoci]


Šetskolesni. Predlagam, da greste ti pa fibonaci in mataj v Sarajevo prodajat srebreniški nakit (ketne, bodeča žica, itd). Pa tam tulite: "Srebreniški suveniri u pola cijene!!!!"
Neumni ste zadosti, skregani z etiko in zdravo pametjo tudi, pa še boli vas kurac, kam se bo vaše kosti zagreblo, če podjetniška ideja slučajno propade.

Zdaj pa res vidim da nimaš nobenega smisla za biznis, ti samo mimohodiš in priložnosti sploh ne vidiš, s tvojim sosedom Nimdo iz Dravelj bosta do konca življenja delala za pest arašidov na dan...

Beri počasi is si poskušaj zapomnit:

ko vidiš tako lepo poslovno priložnost jo moraš zagrabit z obema rokama, ne pa nas tri pošiljat, da ti poberemo vso smetano;

obratno, ti moraš kšeftat, zraven pa na glas govoriti, kako je to brez veze, da se ne splača, tako da odganjaš nepotrebno konkurenco;

pravo mesto za tvoj biznis ni Bosna, tam je kupna moč nizka, polno pa je ljudi brez dela, ki si lahko take suvenirje samo izkopljejo in naberejo;

pravo mesto je tvoja Šiška in cela Slovenija, tu je kupna moč primerna, kot vidimo pa je tudi precej takih, ki se jim zasvetijo oči ob pogledu na kakšno kost in kos žice, taki so najboljši kupci, njim lahko prodaš karkoli, saj na starem drotu ne piše ali je res iz Hude jame...

[mimoidoci]
> [fibonaci]
> > [mimoidoci]
> > Zdaj pa ti meni povej za kakšno ime in priimek iz Hude jame, ki drži z neko verjetnostjo blizu ena. Al pa vprašaj majorja Mitjo, kje so zagrebene Dachavske žrtve, ker je bojda zadnji, ki še ve.
>
> eh jebemti, pa kaj ti hodiš celo življenje samo po Šiški, odpravi se malo po svetu, kamor hočeš, vzhod-zahod-sever-jug...
>
> ulice, trgi, stavbe in še marsikaj... se imenujejo po vojnih zmagovalcih, nikoli po poražencih, tako je bilo vedno in je še danes, kdo pa bi sicer šel v vojno, če bi potem slavili poražence namesto zmagovalcev, to je možno samo pri nas, kakšna pa bi bila PST, če bi tam visele slike "zaslužnih" Italijanov, ki so jo trasirali in njihovih domačih pomočnikov?

Ej, saj ravno to je problem, kamorkoli grem iz Slovenije na sever, jug, vzhod, zahod, jebemti nikjer šeststo skritih množičnih grobišč. Pa ti, kako to, da med svojimi potovanji ne opažaš teh "kulturnih" razlik?

... čuj, mimoidoči ... evo, meni pa ni jasno, kako ti veš, da je pri nas šeststo skritih množičnih grobišč, če pa so skrita ? ...

P.S.: ker vidim, da te kot stručkota za finance fascinirajo številke in ker zaradi tega rad potuješ po svetu, se sprehodi še malo po porečju Soče, kjer je - sicer dobrih dvajset let prej - najmanj 300.000 ljudi izgubilo svoja življenja, pa se pri nas očitno nihče ne sekira zaradi tega ... aja, pa ne zameri preveč, ker sem malo grob, ampak ti si tudi malo bedast, pa ti jaz ne zamerim preveč ... evo, če pa bi bil dvoličen in bi se sekiral samo za žrtve izpred sedemdesetih let, za tiste izpred devetdesetih pa ne, pa bi ti zameril ...

[mataj]
> [macon]
> Zverinskega pokola po koncu vojne pa po mojem nič ne opraviči.

Tega tudi nihče nikoli ni poskušal opravičiti in tudi nikoli ne bo. Še posebej ne ideološko, čeprav si klerikajzarji tega vroče želijo.

Za povojne poboje ni opravičila, ampak samo razlogi. Za nereligiozen folk je to dovolj.

Kar imej svoje razloge za trpanje tisočev v rudniške jaške, pobijanje s krampi in koli in podobna zverinstva. Če ti je normalno, da živiš v družbi z razlogi za taka početja, naj ti bo še naprej. Zase sem upal, da ne živim v družbi in času, ki uganja stvari kot ljudožerci pred tisočletji.

Danes je malo bolj fensi. Izraelski avioni mimogrede zradirajo palestinsko vas, pa take reči.

[macon]
Kar imej svoje razloge za trpanje tisočev v rudniške jaške, pobijanje s krampi in koli in podobna zverinstva. Če ti je normalno, da živiš v družbi z razlogi za taka početja, naj ti bo še naprej. Zase sem upal, da ne živim v družbi in času, ki uganja stvari kot ljudožerci pred tisočletji.

Ne podtikaj. Ti razlogi niso moji in niso stvar naše izbire. Opravičilo bi lahko bilo, razlogi niso.

In ne, razlog za pobijanje NI pomanjkanje svetohlinstva, v kar bi nas radi prepričali ti in tebi podobni.

+
Hvala za odgovor.
Nisi razumel. Zato sem nalepil link.

IZVOLJENA predstavnica Povezovalnega odbora za boljši Maribor, ki zastopa več kot 33.000 članov
-------------------------------
Torej so morale biti nekakšne volitve?

volitvam Kanglerja v državni svet praviš volitve,
----------------------
Kar se Kanglerja tiče se mi že ves čas zdi čudno, da lahko policist postane župan, celo 2x. Enako velja za Podbregarja, nekaj podobnega tudi za Gorenaka.

da so se zaradi Maribora povsod po Sloveniji malo pokakali in da so postali vsaj bolj previdni pri zajebavanju raje, če je že pretežko, da bi kar takoj prenehali s tem
------------------------------
Tu se pa strinjam s tabo. To se je takoj pokazalo v DZ, ko so soglasno sprejeli pokojninsko "reformo". Za moj okus ste prehitro prenehali.

[dob]
> [oQI23IDCN0948R]
> Mislim, da je tvoj prijatelj zelo moralen clovek, a se po mojem moti. Bog ne povzroca gorja, zadajamo si ga sami vsakic, ko pozabimo nanj. V nekem sirsem smislu si clovek vsakic, ko prizadane cloveka (ali katero drugo bitje), zada rano sebi. Ceprav to vem, si vcasih ne morem pomagati, da si jih ne bi zadajal.


Kar nekaj časa se že pripravljam, da bi ti odgovoril na tole, ker se mi zdi vredno pogovarjati se o tem. Spomnim se tudi, da sem pred časom (novembra!) kolegu forumašu MAMAMIAPORKAMIZERIA obljubil komentar na temo Kajn in Abel. Vse te reči so vredne pogovora. Toda Kajn in Abel bosta še malo počakala, ker je zdaj toliko nemira v zraku okrog praznikov (namesto da bi se v nas naseljevala mir in upanje), da si preprosto ne upam z zgodbo Kajna in Abla na plano. Bo še počakalo.

Tole s tem, kako obljubimo maščevanje Bogu, potem pa ranimo sebe in druge, je vzorec, ki mu ne uidemo. Torej, v najboljšem primeru je tako, da svoj srd usmerimo kar naravnost k Bogu. To je pošteno, in ker je pošteno, je terapevtsko.

Da pa tega ne storimo, je kriv drug vzorec, ki nas pohablja odkar merimo človeško zgodovino linearno (linearno pomeni: najprej je bilo najprej, potem je prišlo potem in zdaj je zdaj). Ta drug vzorec, ki nas pohablja, je strahospoštovanje do avtoritete in naša povsem napačna in karseda krivična predstava o tem, da lahko ljubiš nekaj, česar te je strah.

Ni mogoče ljubiti nekoga, ki ti grozi. Prav tako ni mogoče ljubiti Boga, ki se ga bojiš. Tudi Boga, ki ga ne razumeš, ni mogoče ljubiti. Kaj šele Boga, ki ti ne dovoli, da bi ga razumel in te odpravi z neumnostjo kot je: "nedoumljiva so pota Gospodova."
Večina takšnih rekov služi le za izgovor za neko »veliko svinjarijo«, ki na koncu še kazniva ni.

Dualnost Vesolja se izraža v ločenosti Duha od Telesa. V Nebesih se stvari ne manifestirajo, ostanejo nedorečene. »Svete« same po sebi so prav zato, ker ostajajo nedorečene.
V materialnem svetu, oziroma v Manifestaciji se VSE manifestira. Zato se vse, kar je »sveto« ali kar bi rado takšno bilo, ostalo ali postalo, izogiba manifestaciji.

Manifestacija je ogledalo Nebesom! V Manifestaciji, pa ni nič nedorečenega! V Manifestaciji se vse manifestira. Vse se slej ko prej vse pokaže in zato Nebesa praviloma ne marajo Manifestacije, oz. imajo raje tisti del Manifestacije, ki ne rine preveč globoko v Materialni (Materin!) svet.

Polovično, nedokončano, nepreverjeno ima zato avreolo »svetosti«, nasproti vsemu manifestiranemu, ki je splošno označeno za uporno in zato Bogu nevšečno, hudičevsko, zapeljano.

Vloga Manifestacije ni bila jasna od vsega začetka. Nihče ni vedel, da Telo MORA manifestirati, saj drugače ne more. Nihče tudi ni vedel, da so EMOCIJE tisto orodje, ki omogočajo evolucijo Ljubezni znotraj Manifestiranega dela Stvarstva. Nihče ni vedel, da tisto, kar je, ni popolno samo po sebi, tudi če je božje. Kaj šele, da bi vedeli, da je nekaj "sveto" zato, ker je nedokončano. Nihče ni vedel niti tega, da je lahko nekaj nedokončano! Vsi so mislili, da je sicer vse popolno in da je takšen tudi namen, da pa je nekaj pohabljeno po lastni izbiri in zato hudičevsko ter prekleto.

Vesolje je razpadlo v dva dela: v Očetovega, ki je popoln, in zato nespremenljiv, in Materin, ki se ves čas spreminja (to je bil znak, da je nepopoln!) in je zato podvržen kritiki s strani vsega, kar je »sveto«.

Sveto je torej ostajalo »sveto« zato, ker si ni drznilo pregloboko v Manifestacijo. Zato je ostajalo na površini.
Profano pa je tisto, kar se je pustilo zapeljati Materiji, ujeti globoko v Manifestacijo, in je zato postajalo »izdajalsko, prevratniško, obsceno, nagonsko, živalsko«. Torej vse tisto, kar je Življenje ohranjalo, kot je vedelo in znalo. Praktično brez božje pomoči!

Za kar ni dobilo zahvale. Kvečjemu bič.

Obremenjeno s Krivdo za vse, kar je v Stvarstvu šlo narobe, je naše Telo postalo to, kar zdaj je! Če znanost hlepi za tem, da bi odpravilo vse bolezni s tem, da spremeni kromosome v genih, je to nekaj podobnega, kot če bi od telesa zahtevali naj postane norma 14 urni delavnik, dvajset popitih steklenic viskija dnevno in pokajenih 80 cigaret dnevno, normalno stanje. V takem stanju naj organizem zdravo živi! In če se da s šarjenjem po kreomosomih to doseči, zakaj pa ne, a ne !?!

To je seveda neumnost, telo ne manifestira norosti zato, ker se v njej dobro počuti, temveč Nebesom kaže sliko nebeške norosti, ki je »sveto« ne priznava!

Ni nižje točke od Telesa, kakor tudi ne višje od njega!!!

Če se vrnem k izhodišču: V nekem sirsem smislu si clovek vsakic, ko prizadane cloveka (ali katero drugo bitje), zada rano sebi.
Če vržem kamen v Boga, bo zaradi gravitacije kamen padel nazaj name, in ne nanj!

Zato (moj) Bog ödgovarja takole:
Raje kot da ranite sebe in druge – prepirajte se z mano! Mene ne morete raniti direktno, lahko me ranite samo indirektno. Ranite me s tem, ko ranite sebe in soljud, to me boli in me prizadeva. Če mi pa poveste svoje zamere naravnost (ne glede na to, kako besni ste in sovražni do mene), me ne boste ranili. Vaš izraz bo pomagal vam in meni in jaz bom vedel, s čim sem vas prizadejal. Kajti (in to, kar vam bom zdaj povedal, je zelo pomembno!) Jaz sem LJUBEZEN v evoluciji! Učim se! Ne vem vsega: če mi vi ne poveste, ne bom vedel kaj vam je.

Zato HOČEM, da mi govorite, kajti Jaz nisem neumen. V Manifestaciji se VSE manifestira! In tudi če mi zatrjujete, da je vse v najlepšem redu in kako zelo me imate radi, sam vidim, da to ni res! Vidim kaj je narobe in vidim napake, ki sem jih storil, pa zanje nisem vedel, ker mi je bilo preveč všeč poslušati vaše hvalnice. Zdaj vem, da s hvalnicami ni nič narobe, če so izraz ljubezni, ne pa strahu. In vaše hvalnice so zvečine izraz vašega strahu pred tem, kaj vam bom naredil, če ne boste naredili po moje.
Dokler si ne pridemo na čisto, Jaz z vami in vi z mano, boste še naprej pohabljali eden drugega in sami sebe. Kar ni ne pametno, ne terapevtsko.
Telo je pač takšno, da manifestira vse, kar bi radi meni naredili; ko se meni maščujete, se telesu maščujete, ker je telo – moje TELO. In vi ste moji!

Za zacetek le en krepak plus in moj kratek komentar: vse, kar si napisal, je res. Sicer si nekaj podobnega ze povedal (tu mislim na stavek, da je Bog ljubezen v evoluciji) takrat, ko si me totalno frapiral s svojo (po mojem edino pravilno!) interpretacijo Sebicnega velikana, ki je v resnici sebicen Bog, ki mu majhen otrok vzgoji srce. Takrat sem vedel, da si pravi pravcati teolog, katerega teologija ni podvrzena strahovom in predsodkom - teolog, kot jih je malo, saj so vsi uradni teologi podvrzeni neki doktrini, ki jim brani iskreno razmisljati o Bogu.

Pravim "za zacetek", rad bi namrec se povedal, kaj si sam mislim o manifestiranem in nemanifestiranem (potencialnem) delu stvarstva - kaj to pravzaprav je. Problem je, da tega ne morem kar zdeklamirati, ker lahko le redkokdaj to ubesedim tako, da ima kak smisel. Prav tako kot tebi mi namrec manjka tistega miru, da bi lahko to storil zdaj.

[dob]
... (moj) Bog ödgovarja takole: ... Telo je pač takšno, da manifestira vse, kar bi radi meni naredili; ko se meni maščujete, se telesu maščujete, ker je telo – moje TELO.

Nekaj podobnega je bilo povedano tudi v filmu The Meaning of Life.

Film: soba polna otrok. Oče svojim otrokom žalostno pove: izgubil sem službo, ne morem vas več vzdrževati, zato vas bom moral dati v rejo drugim ljudem.

Sin reče očetu: to bi lahko pravočasno preprečil, odrezal bi si jajca.

Oče: sin moj, zadeva ni tako enostavna, saj veš, kako pravimo - kar sebi narediš, to Bogu narediš.

(Monty Python's The Meaning of Life is a 1983 sketch comedy film by the Monty Python team. Wikipedia.org)