Sistemska banka je taka novinarska skovanka, v resnici gre za veliko banko, ki bi v primeru stečaja povzročila v sistemu tako motnjo (zastoj normalnega poslovanja bančnega sistema), ki je ne zmorejo rešiti preostale banke v sistemu. Gre za banko, ki je tako velika, da v sistemu ni banke, ki bi lahko čez noč prevzela njene posle v primeru potopa.
Primer, ki sem ga dal je zelo poenostavljen, na nivoju osnovnošolske fizike.
Dejansko se te stvari v simulacijah rešujejo s sitemi diferencialnih enačb.

V Sloveniji imamo npr. tržni delež NLB cca 30%, ki je žal bolnik.
Če ne bi bila bolnik in imela kapitalsko ustreznost npr. 10, bi lahko v primeru težave oziroma stečaja kake druge banke, prevzela posle le te, predvsem prebivalstvo, ki ga je v bančnih aktivah povprečno polovico.
Sedaj pa malo računanja:
vzemiva, da je celotna aktiva vseh bank v sistemu 1000
Nlb jeva aktiva 300
Nlb jeva kapitalska ustreznost 10 (običajno je netveganih naložb denar naložen pri ecb in državne zakladne menice, ki se opisuje s pojmom sekundarna likvidnost okoli 15%)
300 - 50 (sekundarna likvidnost)=250 * 10% (kapitalska ustreznost = 25 trenutni kapital
zakonsko zadostni kapital Tier 1 bi bil 7%
250*7%=17,5
Največja banka ima 7,5 rezidualnega kapitala za pomoč sistemu
Ker propadla banka nima sekundarne likvidnosti, se zmore NLB s prevzemom poslovanja propadle s svojim kapitalom povečati zgolj na
425- 70 (sekundarna likvidnost)= 355 * 7%=25

Torej največja banka bi lahko prevzela največ posle banke 425-300=125, ki je velika 125 enot.

Za zaključek: vse banke v sitemu, ki so večje kot 125 torej s tržnim deležem večjim kot 12,5% so sistemske, ker si same med sabo ne morejo pomagati in bi bili v primeru težav potrebni posebni ukrepi BS oziroma ECB.

Dejanska situacija v Sloveniji je še slabša, ker v največjih treh ni teh teoretičnih rezerv.