[brane]
Zgodba je precej drugačna, kot jo je zapisal Tadej in jo označil s "prisilno poravnavo". Obveznice so v letih 2004 in 2005 pretežno kupili KBC in "sorodniki" - pomembno je "poznati tudi dogovore o strateškem partnerstvu". KBC je s povezanimi osebami špekulirala in se malce našpekulirala. Ponudba NLB je bila "carska" ne pa prisilna poravnava.

Ti govoriš o tem, kaj se je dogajalo leta 2004-05, jaz pa pravim, da se je prisilna poravnava zgodila oziroma se dogaja leta 2012. Tudi krediti, dani 2005-07 Istrabenzu, so bili v percepciji bank takrat verjetno "carski", pa to ne spremeni dejstva, da je šel Istrabenz potem v prisilno poravnavo.

Tadej tokrat si se ustrelil v koleno.

S čim? Na tole kolumno sem dobil že kar nekaj žolčnih odzivov različnih upraviteljev premoženja, češ da so bile te obveznice kul in/ali da so tudi ti diskontirani odkupi s ponudbami mimo borze kul. Glede prvega se ne bom opredeljeval, leta 2004 so bile pač mogoče v vaših očeh oziroma očeh investitorjev kul. Glede drugega sem pa prepričan, da nihče od teh, ki ste/so jih vplačali, ni pričakoval, kaj šele želel s to investicijo narediti 50% izgube. Pa so/ste jo in jaz (to je očitno še en nesporazum) glede tega z vami niti pretirano ne sočustvujem, niti vam tega ne privoščim; ugotavljam samo, da bo verjetno težko še kdo od takih vlagateljev v kratkem vložil svež denar v podobne obveznice NLB in da bo to vplivalo tudi na boniteto NLB in NKBM.

Je bil pa tudi glede slednjega izražen dvom, na kar bi odgovoril takole:

1) WSJ ( online.wsj.com/artic...ing_stream ):

... analysts say that by using this maneuver, banks are killing off avenues of long-term funding" ... "The wave of debt buybacks, the analysts say, is the latest illustration of European banks' quick-fix solution to capital problems, in exchange for potential funding problems down the road

2) S&P / Bloomberg ( www.bloomberg.com/ne...fault.html ):

The bond buyback constitutes the launch of what we consider to be a distressed debt restructuring, S&P wrote in its statement on reducing Greece's credit grade to SD, or selective default, from CCC

3) Se tipkamo spomladi, pa bomo pogledali, kakšni bosta takrat boniteti NLB in NKBM

Ti govoriš o tem, kaj se je dogajalo leta 2004-05, jaz pa pravim, da se je prisilna poravnava zgodila oziroma se dogaja leta 2012. Tudi krediti, dani 2005-07 Istrabenzu, so bili v percepciji bank takrat verjetno "carski", pa to ne spremeni dejstva, da je šel Istrabenz potem v prisilno poravnavo.

Očitno se ne razumeva, kaj sem želel povedati s tem, ko sem rekel, da to ni bila prisilna poravnava. Zgodba ima nekaj faz.

1. Obveznice so bile na začetku prodane v nejavni prodaji profesionalcem. NLB je bila v tem postopku proti kupcem KBC in prijatelji ter GS približno v takem položajo kot je tisti podjetnik v nedeljskem podjetniškem showu na Planet tV, ki išče vložek v svoje podjetje pri sharkih oz. poslovnih angelih. Skratka v izrazito podrejenem, na drugi strani pa so bile svetovne pravne pisarne in GS kot največji svetovni finančni strokovnjak in ONI SO DOLOČILI CENO ZA VSA TVEGANJA, KI SO BILA NAVEDENA V PROSPEKTU!

2. Po nastopu finančne krize (2008, 2009) so ti prvotni lastniki ocenili, da so se tveganja spremenila in začeli na sekundarnem tgu ponujate te obveznice s 30% pa tudi 40$ diskontom.

3. Tukaj nastopijo naši "finančni strokovnjaki" za naložbe (npr. Poteza je v tistem času vsem svojim vlagateljem razlagala o edinstvenih donosih pri obveznicah, za skoraj nič tveganja, saj so to ja naše banke). "Naši", po tvoje upravljavci, so od takrat naprej kupili velik del teh obveznic s precejšnjim diskontom.

4. Ko banka letos zahteva prenehanje izpolnjevanja obveznosti iz plačila obresti, kar je bilo navedeno v prospektu leta 2004 oz 2005 nastopi nov trenutek, ki pa je moral biti glede na podatke iz prospekta za investitorje pričakovan.

5. Cena odkupa je bila za moje izračune celo za 10 do 15% previsoka. Vsi udeleženci v tem cirkusu pa so bili v nekem ravnovesju:
a) prvotni so imeli "podmizni deal" in so iz njega odšli z relativno malo praskami za njihove dimenzije.
b) slovenski "strokovnjaki" so malce izgubili ali pa tudi ne odvisno od diskontov pri nakupu.
c) nekaj je pridobila NLB.