[bc123a]
> NLB je prvo takšno ponudbo spisala 13. junija letos in imetnikom podrejenih obveznic, izdanih v letih od 2004 do 2007, ponudila odkup po cenah med 35 in 70 odstotki nominalne vrednosti. V juniju in juliju so ti imetniki sprejeli odkup obveznic v skupni nominalni vrednosti 426 milijonov evrov in zanje prejeli 246 milijonov evrov (v povprečju 58 odstotkov nominalne vrednosti), s čimer je NLB ustvarila 180 milijonov evrov izrednega dobička, imetniki njenih obveznic pa prav toliko izgube.

Fuck. Jaz sem pa mislil, da je slo to preko organiziranega trga, ne pa kot oglasevanje tipa "mi smo balkanska banka in ponujamo vam 58% poplacilo. Sprejmite, ker drugi bodo dobili se manj". Svasta. Hvala za tale biser...

Zgodba je precej drugačna, kot jo je zapisal Tadej in jo označil s "prisilno poravnavo".
Obveznice so v letih 2004 in 2005 pretežno kupili KBC in "sorodniki" - pomembno je "poznati tudi dogovore o strateškem partnerstvu"
KBC je s povezanimi osebami špekulirala in se malce našpekulirala.
Ponudba NLB je bila "carska" ne pa prisilna poravnava.
Alternativa je bila zamenjati obveznice v delnice NLB, za katere pravite, da so malo vredne (obveznice so vplačali pri tečaju delnice NLB cca 340 € in prodajali pri tečaju 41 €) Zaradi obvezne zamenljivosti bi bil tečaj odkupa obveznic lahko tudi samo 10%, pa to ne bi pomenilo nobene prisilne poravnave. To je preprosto vzemi ali pusti!!
Tadej tokrat si se ustrelil v koleno.

V prospektu ob izdaji, ki je priložen, boste videli, da to niso bile navadne obveznice in da so bila kupcem vsa tveganja predstavljena. Obveznice so bile podrejene vsem dolgovom in drugim obveznicam razen kapitalu v obliki rednih in prednostnih delnic.
NLBju je glede na lastnosti obveznic, prenehala obveznost za obresti iz teh obveznic in le NLB je imela pravico odpoklicati obveznice. Sedaj pa mi povej, koliko je po tvoje vredna brezobrestno posojena glavnica, ki lahko zapade tudi čez deset let. (Ker je imela Slovenija obrestno mero na deset letni okoli 7%, bi ta obrestna mera pomenila diskont 50% za deset let) KER JE NLB VSEKAKOR BOLJ TVEGANA KOT SLOVENIJA, JE NLB TE OBVEZNICE PRI ODKUPU PREPLAČALA!
www.nlb.si/uvrstitev...o-na-borzi

[brane]
Zgodba je precej drugačna, kot jo je zapisal Tadej in jo označil s "prisilno poravnavo". Obveznice so v letih 2004 in 2005 pretežno kupili KBC in "sorodniki" - pomembno je "poznati tudi dogovore o strateškem partnerstvu". KBC je s povezanimi osebami špekulirala in se malce našpekulirala. Ponudba NLB je bila "carska" ne pa prisilna poravnava.

Ti govoriš o tem, kaj se je dogajalo leta 2004-05, jaz pa pravim, da se je prisilna poravnava zgodila oziroma se dogaja leta 2012. Tudi krediti, dani 2005-07 Istrabenzu, so bili v percepciji bank takrat verjetno "carski", pa to ne spremeni dejstva, da je šel Istrabenz potem v prisilno poravnavo.

Tadej tokrat si se ustrelil v koleno.

S čim? Na tole kolumno sem dobil že kar nekaj žolčnih odzivov različnih upraviteljev premoženja, češ da so bile te obveznice kul in/ali da so tudi ti diskontirani odkupi s ponudbami mimo borze kul. Glede prvega se ne bom opredeljeval, leta 2004 so bile pač mogoče v vaših očeh oziroma očeh investitorjev kul. Glede drugega sem pa prepričan, da nihče od teh, ki ste/so jih vplačali, ni pričakoval, kaj šele želel s to investicijo narediti 50% izgube. Pa so/ste jo in jaz (to je očitno še en nesporazum) glede tega z vami niti pretirano ne sočustvujem, niti vam tega ne privoščim; ugotavljam samo, da bo verjetno težko še kdo od takih vlagateljev v kratkem vložil svež denar v podobne obveznice NLB in da bo to vplivalo tudi na boniteto NLB in NKBM.

Je bil pa tudi glede slednjega izražen dvom, na kar bi odgovoril takole:

1) WSJ ( online.wsj.com/artic...ing_stream ):

... analysts say that by using this maneuver, banks are killing off avenues of long-term funding" ... "The wave of debt buybacks, the analysts say, is the latest illustration of European banks' quick-fix solution to capital problems, in exchange for potential funding problems down the road

2) S&P / Bloomberg ( www.bloomberg.com/ne...fault.html ):

The bond buyback constitutes the launch of what we consider to be a distressed debt restructuring, S&P wrote in its statement on reducing Greece's credit grade to SD, or selective default, from CCC

3) Se tipkamo spomladi, pa bomo pogledali, kakšni bosta takrat boniteti NLB in NKBM

Tukaj se povsem strinjam z branetom in sem vesel da je kritiko napisal ne-bančnik.

Tuje banke že dalj časa z diskontom odkupujejo podrejene finančne inštrumente tako da ta praksa v Sloveniji ni nič novega, dampa samo copy & paste tujine. Primer Socete Generale:

SocGen offered to repurchase as much as 900 million euros of a total $8.2 billion of Tier 1 notes today, at prices starting at 56 percent of face value.

www.bloomberg.com/ne...pital.html

Številke v tujini grejo v milijarde zato bi težko govorili o negativnih učinkih. Vlagatelji bodo pač morali požreti svoj del izgube za tveganje, ki so ga sprejeli ob nakupu. Da zato naše banke ne bi dobile tujih virov...? A pred odkupi so jih pa dobile? Kar se tiče ratinga bo pa odkup z distonotom in večanje core tier 1 capitala zaradi ustvarjenega dobička imel prej pozitiven vpliv na rating NLB, NKBM, BCE, kot pa negativen.