Prav je, da se kdaj pripravi kakovosten novinarski članek o različnih ponudbah in bombastičnih marketinških sloganih. Ampak, da reklami ni za verjeti, pa menda danes že vemo, ali ne? In da se ima vsak pravico odločiti, ali reklamno sporočilo prebere ali ne, ga vrže v koš ali najde v njem celo zanj ugodno ponudbo, tudi.

Ne razumem pa, kako lahko nek medij plačuje kolumnistu njegovo osebno pismo; kar je že prvi članek bil. Ob njem sem pomislil: to pa je čut za posel, narediš nekaj izračunov, zamenjaš dobavitelja, napišeš članek ... in Finance ti ga plačajo! Ja, ni kaj, dr. ... moraš biti.