[brane]
>
> ... alzo, s Kordežom nikoli ni bilo nič narobe, le glupi Slovenčeki so pozabili, da vsaki dan rabijo novi hladilnik ...
>
> P.S.: saj si mislil na denarni tok kreditojemalca, ker sicer Kordežu niti ne bi preveč škodilo, ker ni vedel, da glupi Slovenčeki vsaki dan NE rabijo novi hladilnik, kar bi mu mogoče zagotovilo ustrezni denarni tok, ki bi ga resne bančne ustanove veliko bolje in kvantificirano vrednotile, ker je to veliko pomembnejše od "zavarovanj", o katerih nepoznavalci v Sloveniji tako radi čivkajo ...

Če bi slučajno kakšna od naših bank ne bila zgolj mencingerjansko preprosta in bi uporabljala sistem, o katerem je pisal nimbusn, ki velja v EU že od leta 2006, bi bilo nemogoče za MErfin izračunati ustrezno boniteto.
Tudi, če bi ga obravnavali skupaj z Merkurjem, kar je Kordež dejansko storil, bi bilo pri verjetnostni porazdelitvi prihodnjega poslovanja popolnoma napak računati na nadaljevanje eksponentne rasti naslednjih osem let, ker bi bilo treba določeno utež dati tudi verjetnosti recesije in upada prihodkov v naslednjih letih.
Skratka z minimalno uporabo finančne stroke ta projekt NI BILO MOGOČE OCENITI KOT TAKŠNEGA, KI IMA TAKO TEHTANO VERJETNOST DENARNEGA TOKA V PRIHODNJE, DA SO ZAVAROVANJA DRUGOTNEGA POMENA.

... se oproščam, ker sem se prav po nemarnem vmešal v vašo strokovno debato, ampak resnično me zanima, ali je meni, nevednežu na področju meteorologije, dovoljeno ugotoviti, da je tista mokra stvar, ki pada občasno z neba v obliki bolj ali manj drobnih kapljic, resnično dež in je dobro zame, če se pred mokroto zaščitim z dežnikom ali pa mi je boljše počakati na potrditev opisanega dogajanja s strani univ.dipl.inženirja meteorologije in šele nato odpreti dežnik ... hvala za vaš strokovni odgovor ...

P.S.: če slučajno kakšna od naših bank ne bila zgolj mencingerjansko preprosta in bi uporabljala sistem, o katerem je pisal nimbusn, ki velja v EU že od leta 2006, bi bilo nemogoče za Merfin izračunati ustrezno boniteto, zato tega sploh ne bi šla računat, ampak bi enostavno odprla dežnik iz moje primerjave tukaj zgoraj, za katero sem kljub tvoji visoki strokovnosti pravzaprav v rahlih dvomih, da jo sploh razumeš, kot jaz čisto zares ne razumem tvojega z velikimi črkami napisanega teksta, ki sem ga boldal in ki je glih zato ziher zelo strokoven ...

P.S.: če slučajno kakšna od naših bank ne bila zgolj mencingerjansko preprosta in bi >uporabljala sistem, o katerem je pisal nimbusn, ki velja v EU že od leta 2006, bi bilo >nemogoče za Merfin izračunati ustrezno boniteto, zato tega sploh ne bi šla računat, ampak bi >enostavno odprla dežnik iz moje primerjave tukaj zgoraj, za katero sem kljub tvoji visoki >strokovnosti pravzaprav v rahlih dvomih, da jo sploh razumeš, kot jaz čisto zares ne razumem >tvojega z velikimi črkami napisanega teksta, ki sem ga boldal in ki je glih zato ziher zelo >strokoven ...

Ko sem prebral še enkrat, sem videl, da sem pri odgovarjanju tebi mislil, da si prebral tudi sporočila, ki sem jih namenil porinuliju.
Če si že začel z meteorologom, pa ostaniva pri tej primerjavi, ki je tudi zelo podobna ocenjevanju v financah.
Problem ocenjevanja kreditne sposobnosti je, da je treba oceniti prihodnje možnosti vrnitve kredita, tako kot nas tudi pri vremenu zanima, kakšno bo jutri ali npr. v soboto. Če bo trgatev v soboto v lepem vremenu npr?
Ko že dežuje, ni treba biti meteorolog, takrat je pomembno le, če imaš dežnik (zavarovanje).

V nadaljevanju bom stvari zelo poenostavil, da bi bilo to, kar si boldal mogoče bolj razumljivo.

Kordež ti leta 2007 prinese projekcijo bilance, kjer mu prihodki rastejo naslednjih deset let s stopnjo 20%.
Lahko frekvencistično pogledaš v velike baze podatkov sposlovnimi rezultati podjetij, da je do sedaj takšna rast v zgodovini uspela npr. 1 podjetju od 100, zato dobi ta rezultat utež 1%
NArediš drugo varianto, ki v desetih letih upošteva eno srednjo recesijo in dobiš nek nov rezultat ter preveriš zgodovinsko kolikokrat se je takšen rezultat zgodil do sedaj dobiš npr 15% utež. PRegledaš še druge scenarije ji določiš frekvence oz. uteži. Tako prideš do nekega pričakovanega rezultata poslovanja kombinacije Merfin - Merkur.
Nekateri modeli na tej stopnji uporabljajo še zahtevnejše statistične metode od zgolj ugotavljanje frekvence v velikih preteklih bazah npr. Bayesov prediktivni sklep...

Skratka, če uporabljaš taka orodja, se bi Kordežu pri njegovi projecirani bilanci sladko nasmehnil, ker na podlagi takega testa ni bil kreditno sposoben.

Porinuliju pa sem napisal, da bi bilo lahko, kako podjetje ustrezno kreditno sposobno, čeprav ne bi imelo nobenih materialnih zavarovanj ...

Z ozirom na "počasnega naslovnika", ki ga omenjaš je potrebno ugotoviti novo stanje tj., da je sedaj policija in tožilstvo v domeni SDS. Torej se bo zadeva zelo hitro rešila.(ali pa zablokirala). Bomo videli. Jaz še vedno upam. Drugače pa ne mislim dokapitalizirati lukenj , ki so jih naredili razni Čerčeki z vilami na morju medtem, ko moji otroci gledajo morje na razglednici.Sedaj pa bodo scuzani in podhranjeni odpalčevali njim njihove nebuloze medtem, ko se bodo oni redili. No passaran.

[brane]

Najprej hvala za izčrpno razlago. Seveda nikoli nisem trdil, da sem kak strokovnjak za finance in ekonomijo, to je sicer moj brat. Vendar se tako z njim kot s tabo preprosto ne strinjam. Vem, da bom izpadel malo trčen, ampak moje mnenje je, da je >90 % kreditov nepotrebnih, celo škodljivih. Organska rast brez kreditov je počasna, vendar potem nikogar ne boli glava kot zdaj, ko ima cel svet hudo finančno migreno. Kam je šlo večina kreditov, obveznic....v recimo zadnjih 10-20 letih? Grki so orgijali in nič delali : 400 mrd €, poleg Grkov tudi mi, pa Španci......skupaj po moji skromni oceni najmanj 10.000 mrd €. Države naj se zapufajo samo v primeru grozeče vojne ali pa ob naravnih katastrofah.

Tu je še industrija. S pufi ohranjajo (recimo avtomobilska industrija) 60% višje proizvodne kapacitete, kot jih ob najbolj optimističnih predpostavkah lahko pogoltne trg. Stran vržen denar, pa še tista tona pleha in plastike je zato precenjena za faktor 3+. Podobno je v farmaciji, gradbeništvu in še kje.

Priznam pa, da utegnejo biti krediti koristni, ko gre za kak inovacijski tehnološki preboj, ki je nedvoumen. V tem primeru seveda nima smisla čakat, da denarni tok omogoči polno kapaciteto. Vendar je to le majhen delež v primerjavi z utečenimi proizvodnjami. Meni je tudi banka vsiljevala kredite. To vsiljevanje je tov. Mencinger navajal kot opravičilo za bančni dizaster v Dementiostanu. Pokvarjeno ! Perverzno ! Ko sem potreboval MS, sem ga plačal s kešem iz doo (0,25 mio €), in ostale malce cenejše mašine ravno tako. Brat je samo zmajeval z glavo, ampak jaz nisem zadolžen, delam solidno, dobre denarje služm že od 1986, ko sem šel na svoje in bom še dolgo, če bo zdravje. Vsaj do 85 leta. BREZ KREDITOV !

Vseeno ostajam pri svojem : brez zavarovanja ne bi smelo biti kreditov, sicer se začne majati finančni sistem, ki za sabo pokoplje vse, tudi zdrave ! Malo manj požrešnosti in organska rast je moj moto.

Lep pozdrav, Purinoli

[brane]

Ampak ti ga tudi biksas. Dam tukaj puriju kar prav.
Ko se zgovarjas na to, kako je to urejeno v svetu bi te najprej opozoril, da v svetu "Situle" ne financirajo komercialne banke z depoziti prebivalstva, pac pa investicijske banke, ki razen naziva "banka" v imenu, s poslovnim modelom komercialnih bank nimajo dosti skupnega. Investicijske banke pa se kako poskrbijo za zavarovanje v razlicnih oblikah. Za nivo tveganja, kateremu se izpostavljajo, pa pricakujejo tudi sorazmerne donose.
Komercialne banke so z depoziti prebivalstva izpostavljene veliki druzbeni odgovornosti, zato morajo tudi delovati dosti bolj konzervativno in pod strogim nadzorom Banke Slovenije. Situacije, ko ti samo 10 kreditojemalcev zaseda 10% portfelja so pri komercialnih bankah nedopustne, ker se ti hitro zgodi Slovenija.

[purinoli]
... ampak jaz nisem zadolžen, delam solidno, dobre denarje služm že od 1986, ko sem šel na svoje in bom še dolgo, če bo zdravje. Vsaj do 85 leta. BREZ KREDITOV !

xexe, dobro delo, zdrava pamet in nič kreditov je seveda dober recept za posameznika, dokler je takih čudakov ene par ni nič hudega, svetovno gospodarstvo tega sploh ne opazi;

če bi bilo takih več, recimo polovica podetnikov, bi se svetovna ekonomija sesula, ne danes ali včeraj, pač pa že predvčerajšnjim;

res pa bi po kolapsu danes že razmišljali, kako živeti in preživeti brez neskončne rasti BDP-ja, tako pa nam še ni treba, vsaj ne čisto zares :)

[fibonaci]
> [purinoli]

če bi bilo takih več, recimo polovica podetnikov, bi se svetovna ekonomija sesula, ne danes ali včeraj, pač pa že predvčerajšnjim;

Ni cisto res. Tako zadolzevanje podjetij je sicer v Sloveniji bolj pravilo, v tujini pa to ni tako samoumevno.

misliš resno?

[fibonaci]
misliš resno?

Seveda mislim resno.
Ne znam si predstavljat, da bi sel kak Bill na kak Wells Fargo z "dober dan, mi bi izdelovali take in take racunalnike, pa bi vas prosili za nekaj kredita".
Si tako mislil?

[dob]
> [fibonaci]
> xexe, dobro delo, zdrava pamet in nič kreditov je seveda dober recept za posameznika

Tisti, ki so pumpali kredite iz NLB in NKBM se ne strinjajo s tabo. Oni so mnenja, da je dosti bolje od tistega, kar ti predlagaš, vzeti blazno visok kredit brez zavarovanja, ki ga pa (kredita) ni treba vrniti.

Če hočejo banke nenehno rasti morajo dajati vedno več kreditov. Če zmanjka zanesljivih kreditojemalcev, jih je treba dajati komurkoli. Enaki mehanizmi dalujejo povsod po svetu. Na enak način so pred leti ameriške banke delile stanovanjske kredite takim, ki jih niti v sanjah niso mogli vrniti in potem povzročile sesutje cen nepremičnin in posledično bank.
Mi nismo izumili nič novega.

[tmatej]
> [fibonaci]
> misliš resno?

Seveda mislim resno.
Ne znam si predstavljat, da bi sel kak Bill na kak Wells Fargo z "dober dan, mi bi izdelovali take in take racunalnike, pa bi vas prosili za nekaj kredita".
Si tako mislil?

Pusti posameznike, gre za širšo sliko. Če misliš, da so samo naša podjetja in potrošniki zadolženi, potem primerjaj bilančne vsote naših, pa recimo britanskih in ameriških bank in kolikokrat presegajo domač BDP!

Sicer pa je dovolj, če pogledaš malo zgodovino zadnje nepremičninske krize v ZDA, kako so množično delili kredite brez ustreznega zavarovanja, bonitete in primernih osebnih dohodkov.

[fibonaci]

Pusti posameznike, gre za širšo sliko. Če misliš, da so samo naša podjetja in potrošniki zadolženi, potem primerjaj bilančne vsote naših, pa recimo britanskih in ameriških bank in kolikokrat presegajo domač BDP!

Jaz ti razlagam, da so v Sloveniji komercialne banke (in njihovi leasing sateliti) prakticno edini vir financiranja, zato je to tudi vse, kar Janez pozna. V tujini ni tako in se komercialne banke s financiranjem gospodarstva prakticno ne ukvarjajo.

Sicer pa je dovolj, če pogledaš malo zgodovino zadnje nepremičninske krize v ZDA, kako so množično delili kredite brez ustreznega zavarovanja, bonitete in primernih osebnih dohodkov.

To zadevo sem imel priloznost spremljati v zivo in ti garantiram, da je tamkajsnja situacija s slovenskio popolnoma neprimerljiva. Fannie mae je bila Clintov otrok, ko se mu je zahotelo malo socializma, ta pa je poskrbela, da so bile terjatve cisto dobro zavarovane (konstantna rast povprasevanja je najemnikom sproti dvigala njihov equity, ki ga je prebivalstvo vsako leto sproti unovcevalo za najemanje novih kreditov). Da je ta balon dokoncno razneslo, je trajalo celih 12 let, pusili pa so tisti, ki so ostali z gnilim jajcem v roki. A taka so bila pravila igre ze od vsega zacetka.

Ce pomislis, 3 leta krize za 12 let take zurke niti ni tako visoka cena. :)

Slovenija je se zdalec ne bo tako poceni odnesla.

[tmatej]


Slovenija je se zdalec ne bo tako poceni odnesla.

verjamem, nismo mi Amerika :)

[tmatej]
> [brane]

Ampak ti ga tudi biksas. Dam tukaj puriju kar prav.
Ko se zgovarjas na to, kako je to urejeno v svetu bi te najprej opozoril, da v svetu "Situle" ne financirajo komercialne banke z depoziti prebivalstva, pac pa investicijske banke, ki razen naziva "banka" v imenu, s poslovnim modelom komercialnih bank nimajo dosti skupnega. Investicijske banke pa se kako poskrbijo za zavarovanje v razlicnih oblikah. Za nivo tveganja, kateremu se izpostavljajo, pa pricakujejo tudi sorazmerne donose.
Komercialne banke so z depoziti prebivalstva izpostavljene veliki druzbeni odgovornosti, zato morajo tudi delovati dosti bolj konzervativno in pod strogim nadzorom Banke Slovenije. Situacije, ko ti samo 10 kreditojemalcev zaseda 10% portfelja so pri komercialnih bankah nedopustne, ker se ti hitro zgodi Slovenija.

Tema pogovora je bila ali morajo biti krediti zavarovani? jaz sem dodal primer poudarjam primer, s katerim sem pokazal, da je za banko pomembnejši denarni tok in v nadaljevanju, ko je nimbusn prilepil odredbo BS, prikazal še primer, kaj taka odredba predstavlja.
To kar pa si ti malo naložil pa preprosto ne drži.
Mogoče si že slišal, da je ne samo NLB, ampak tudi NKBM, BAnka Celje, Abanka na podlagi svoje bonitete do finančne krize prejele vrsto nezavarovanih sindiciranih kreditov KOMERCIALNIH BANK, v višini več kot 3 milijarde €.
SG, Reiffeisen ..., ki so bile vodje sindikatov, so na tvojo žalost komercialne banke.

[brane]

... so na tvojo žalost komercialne banke.

N mojo zalost ne.
Verjetno bolj na zalost EU, ki se zaradi tega utaplja v dreku, s Slovenijo na celu.

kaj se ta senilni bednik repenci ko pa je sokriv za stanje bank. namesto da zapre gobec lopov se se nekaj usaja, raje naj pobegne iz drzave ker si zasluzi za svoje nedelo dosmrtni zapor .in kaksna opica je on ki je zavestno dovolil bankam te zlocine nad narodom tudi ta marko bo se skakal po sodiscu ce ne prej pa ko zacne narodni punt.nesnaga povzpetniska res si gnoj clovestva pokvarjenec..........opicnjak bebavi.....

Ja, pa tudi vpliv vesoljskih žarkov na rast marjetic!