Kako pa plavajo nudisti?:))

Lp, mataj18

Kranjec je pa lulal v bazen

Recesija je razkrila, kar bi kot nadzornik morala razkriti Banka Slovenije.

Zakaj vraga jo sploh imamo?

[mataj]
Recesija je razkrila, kar bi kot nadzornik morala razkriti Banka Slovenije.

Kar razkrije recesija ne more razkriti noben nadzornik.
Ko smo analizirali recesije v svetu v zadnjih 60 letih, smo ugotovili, da lahko cene npr. finančnega premoženja v recesiji padejo od 30 pa tudi do precej več kot petdeset odstotkov.
Pregledovali smo tudi povprečen upad prometa korporacij in ugašanje korporacij.
V drugi fazi rasti se globine prihajajoče recesije ne da napovedati, ker enostavno ni dovolj zgodovine in vzorcev, hkrati pa se tudi odziv vzorca malce spreminja, ker imajo odločevalci nekaj znanj o predhodnih recesijah.
Zato ni mogel noben nadzornik v obliki Banke Slovenije ali katerikoli drugi evropski ali svetovni kvantitativno merodajno izračunati, kolikšne so ustrezne rezervacije za tveganje prihodnje recesije. Lahko pove kolišne so za povprečno, najhujšo do sedaj, blago ...
Banke imajo v povprečju v dobrih časih 4 do 5% rezervacij in takrat ni bilo nobenega nadzornika na svetu, ki bi ti rekel, da jih moraš oblikovati 15%. Pa še to bi se danes v Sloveniji pokazalo kot premalo, v Nemčiji ali ZDA, kjer so v vmesne času uspeli malo izplavati in vdihniti pa bi bilo to preveč.
Skratka misel oziroma prepričanje, da je to delo nadzornikov, je popolnoma zgrešena.

Tega nesposobnega Kranjca z vso njegovo "strokovno" bando, ki za plače zapravi 40 milijonov na leto je treba takoj odrezat. Bili so nadzor, ki to ni bil in tudi zato so banke tam kjer so, pika.

JANŠA - v akcijo takoj !!

Mislim, da bi moral g. Marko Kranjec odstopiti ali bit odstopljen. Nosi tudi kazensko odgovornost. Sicer pa je JJ predvolitvami izjavil: Pogledali bomo pogodbe in kdo se je pod njimi podpisal. Jaz sem ga volil zaradi tega. In sedaj ? Čakam.

Navesti bi moral vir izjave: Mislim, da je to že nekaj let nazaj rekel Buffett. Lep dan.

[brane]
Zato ni mogel noben nadzornik v obliki Banke Slovenije ali katerikoli drugi evropski ali svetovni kvantitativno merodajno izračunati, kolikšne so ustrezne rezervacije za tveganje prihodnje recesije. Lahko pove kolišne so za povprečno, najhujšo do sedaj, blago ...

V splošnem se strinjam, da je tveganja pri kreditiranju gospodarskih družb težko objektivno oceniti, ampak vsaj na določenih področjih pa je nekaj empirično-zdravorazumskega pristopa po mojem vseeno mogoče imeti. Konkretno pri financiranju stanovanjskih megaprojektov; seveda ne vemo, koliko bi lahko v krizi padle cene stanovanj, vseeno pa imamo:
(i) dokaj jasno sliko - tako empirično kot po zdravem razumu, kakšno razmerje (povprečna cena m2 stanovanja)/(povprečna neto plača) je dolgoročno vzdržno; empirično v smislu geografsko primerjalno, da se ozremo po Evropi, ali pa sosednjih državah, ali kar koli pač je z nami primerljivo (na večini drugih področij se denimo zelo radi primerjamo z Nemčijo ...), zdravorazumsko pa v smislu glede na povprečno plačo v Sloveniji, ki bi bila dolgoročno vzdržna (glede na povprečno domačo produktivnost ipd);
(ii) dokaj jasno sliko, na kakšnih cenah temelji rentabilnost megastanovanjskega projekta nadebudnega kreditojemalca, ki v zavarovanje ponuja zgolj nepremičnino, ki jo bo zgradil, pa morda še nekaj bagerjev in žerjavov.

Potem pogledamo (ii) v luči (i), pa ocenimo, koliko gre pri tem projektu za premišljeno zadevo in koliko za jahanje trenda v slogu "ah, saj je balon, ampak valjda ne bo počil ravno v naslednjih treh letih, kolikor potrebujemo, da vse zgradimo in prodamo". Banke so seveda primerne za kreditodajalke le v prvem primeru, za drugega naj pač nadebudneži iščejo sklade tveganega kapitala, ali pa poslovne angele ali kaj jaz vem kaj. Ampak tudi na tem področju so banke - pa da ne bo nesporazuma, vse po vrsti, od nacionalnosrebrninskih do tistih v večinski tuji lasti - pogorele na celi črti:

Aha, bi zgradili megaCelovškedvore in vsa stanovanja prodali po 3100 €/m2, pa nimate niti centa za štartat ... ni problema, bo v celoti kreditirala NLB!

Aha, boste zgradili megaBelleVieTivoli in vsa stanovanja prodali po 3300 €/m2, pa nimate niti centa za štartat ... ni problema, bo v celoti kreditirala Abanka!

Aha, boste zgradili megaTribuno in vsa stanovanja prodali po 3800 €/m2, pa nimate niti centa za štartat ... ni problema, bo v celoti kreditirala Hypo!

Aha, boste zgradili megaSitulo in vsa stanovanja prodali po 4100 €/m2, pa nimate niti centa za štartat ... ni problema, bo v celoti kreditirala UniCredit!

Aha, boste zgradili megaNjegoševKvart in vsa stanovanja prodali po 4400 €/m2, pa nimate niti centa za štartat ... ni problema, bo v celoti kreditirala (spet) Hypo!

Aha, boste zgradili megaR5Skakalnico in vsa stanovanja prodali po 4900 €/m2, pa nimate niti centa za štartat ... ni problema, bo v celoti kreditirala (spet) Abanka!

[brane]
Zato ni mogel noben nadzornik v obliki Banke Slovenije ali katerikoli drugi evropski ali svetovni kvantitativno merodajno izračunati, kolikšne so ustrezne rezervacije za tveganje prihodnje recesije.

Še posebej nemogoče je to izračunati, če se kreditno tveganje ocenjuje na podlagi političnih vez.

kranjcu je v zadnjem času zmanjkalo argumentov in samo še vpije. So mu stopili na žulj.

S tvojim zapisom glede kreditiranja stanovanjskih "projektov" in "projektnih družb" se v celoti strinjam.
Toda problem naših bank v letu 2007, ki ga je razkrila recesija je bil večplasten.

Če odmislimo, tisto do koder seže novinarski in vseljudski nivo, pri čemer mislim vpliv politike, korupcijo in kriminal, ki ga je bilo tudi nekaj, je drugi del predvsem strokoven, kjer pa smo padli najverjetneje, vsaj po moji oceni še bolj, kot na tistem prvem "ljudsko novinarsko interpretiranem".

Veliko študentov bančne smeri bo znalo na izust, da je treba:"za znana tveganja oblikovati rezervacije, neznana tveganja pa morajo biti pokrita s kapitalom".
Znanja o tveganih pa so bila v naših bankah ali nepoznana ali neuporabljana. Vprašaj mimoidočega, ki je bil vrhunski mednarodni strokovnjak s tega področja, kakšen odnos so imele uprave do tega.
Vse je bilo v mencigerjanskem stilu, da je bančništvo preprost posel. Seveda je preprost, če se ga grejo mencigerjansko izobraženi ljudje iz naših ekonomskih fakultet. Rezultat tega pa je sedaj viden.
PRoblem je bil, da se finačno matematična znanja o tveganjih, rezervacijah, dobičkih, ki so doživela velik racvet v zadnjem desetletju, niso uporabljala, ker jih odločevalci sploh niso dojeli.
Problem seže predvsem na področje izobraževanja ekonomistov. Naša država zadnjih 20 let usmerja in financira izboraževanje 15% populacije na tem področju. To področje pa iz vse te množice ni bilo sposobno presejati nekaj deset ali sto ljudi, ki bi bili kvalificirani odločevalci.
Tako, da sedaj večkrat v časopisih in debatah slišimo, pa pripeljimo tuje managerje. Srh me spreleti, da je ta silna narodova investicija v izobraževanje ekonomistov, dejansko nasedla naložba.
Ta cvet slovenskega bančnega odločanja ni bil v stanju v nobeni slovenski banki spraviti v uporabo modela za izračunavanje kapitalske ustreznosti po napredejšem načinu glede na Basel III. Kar pomeni, da nekatere primerjave med našimi in tujimi bankami niso ustrezne.
Ne nazadnje: o teh stvareh govorimo ljudje, ki smo študirali na Tržaški 25 ali na Jadranski, no mimoidoči je strojnik po osnovni izobrazbi. Vprašanje je, če je družboslovni pogled na svet sploh ustrezna podlaga za tovrstne odločitve. Tudi v svetu, če pogledaš razpise, se že na drugem nivoju odločanja o tveganjih družboslovcev izogibajo v velikem loku. Pogoji na razpisih so matematika, računalništvo, fizika, elktrotehnika s teorijo o sistemih ...

Je vsaj javno razkril državno-mafijske rabote, mi mali piceki jih pa hodimo volit,hehe.

Do zdaj sem bil v komentiranju tega xxxx (ne bom rekel, lahko si pa mislite) samo grob in odločen. Ko sem pa včeraj slučajno poslušal njegovo lamentanje v neki oddaji, ga bom pa komentiral kot sneta skira. Pepček je rekel in ostal živ : ZAVAROVANJE BANČNIH KREDITOV NI PREDPISANO Z ZAKONOM !!!!!!!

Tu se skriva vsa beda Dementiostana. Boli me Q, ali smo res take spake, da imamo take zakone, catch je, da za resne projekte od malega SP ja ali kredita za obnovo hiše MORAŠ zastaviti več, kot je vreden kredit. Za projekte politične elite od F21 do uradniških satelitov (recimo Pahorjeva pucflekica) pa do Hilde in zidarčka s hernijo je pa dovolj telefonski klic na lep glas.

BS je nepotreben tujek, tam bi bila dovolj dva : administrator s 500 € plače in Fatima, ki bi brisala prah s fikusa za 501 €. Zadnja dva guvernerja si pa zaslužita omejitev gibanja in ustrezno kazen, ko bodo vse rabote prišle na dan (prodaje zlata, kupovanje Lehman Bros, mižanje ob očitnem ropu stoletja.....).

Leta 1920 so nas oropali Srbi najbolj do takrat vse od propada Karantanije. Tehnologija je bila enostavna : do 1920 je bilo menjalno razmerje AO krone / SRB dinar 1 : 1, leta 1920 ob uvedbi enotne valute pa nenadoma 1:5. Vsa aktiva je strmoglavila za faktor 5. Žal je tole, kar imamo zdaj, hujše.

Kranjec naš nam pa osle kaže.

[brane]
Vprašaj mimoidočega, ki je bil vrhunski mednarodni strokovnjak s tega področja, kakšen odnos so imele uprave do tega.

Vem, se občasno dobiva na pivu in se skupaj zgražava nad tem. Osebno sem recimo zdaj že nekdanjemu članu uprave NLB dne 6. januarja 2009 po e-mailu razčlenil, zakaj in kako je Istrabenz kaputt, pa mi je odpisal, da "imajo kakovostno ekipo upravljavcev in analitikov", po oceni katere stanje še zdaleč ni tako črno, kot ga vidim jaz. Bi citiral njegov celoten odgovor, ampak sva imela z dotičnim zelo korektno komunikacijo in ne morem, kasneje je tudi povsem eksplicitno priznal, da "so se oni motili, jaz pa sem imel prav". Imam še danes vse črno na belem.

Tako kot imam črno na belem e-komunikacijo z Banko Slovenije, kjer so me v odgovorih mirili, da konkretni krediti, na problematičnost katerih sem jih opozoril, po njihovi strokovni presoji niso problematični (da pa mi seveda ne morejo razložiti, zakaj, ker so to pa že zaupne podrobnosti). Danes so morale dotične banke že skoraj vse dotične kredite prijaviti kot terjatve v stečajnih postopkih in pri marsikateri se je izkazalo, da zavarovanje ni ustrezno, ali pa celo sploh ni veljavno. Tako da tukaj me pa res ima, da bi vse objavil, pa ko ga j*be ...

Ne nazadnje: o teh stvareh govorimo ljudje, ki smo študirali na Tržaški 25 ali na Jadranski, no mimoidoči je strojnik po osnovni izobrazbi. Vprašanje je, če je družboslovni pogled na svet sploh ustrezna podlaga za tovrstne odločitve. Tudi v svetu, če pogledaš razpise, se že na drugem nivoju odločanja o tveganjih družboslovcev izogibajo v velikem loku. Pogoji na razpisih so matematika, računalništvo, fizika, elektrotehnika s teorijo o sistemih ...

Nedoraslost nekaterih ekono-finančno-bančnih "strokovnjakov" kvantitativnemu svetu, v katerem imajo službo, včasih privede do prav grotesknih situacij. Recimo na določeno domačo banko sem povprašal, če mi lahko povedo višino RWA, pa so mi odgovorili, da kaj si pa mislim, da to je pa ja interni podatek zaupne narave. Ampak T1CR = EC/RWA, v letnem poročilu pa na strani X najdemo EC, na strani Y pa T1CR, tako da pač [6. razred OŠ?] RWA = EC/T1CR. In potem sem jih vprašal, če mi lahko vsaj potrdijo "informacijo", da je RWA toliko in toliko ... in potem je bila zmedena tišina, tako da imam vtis, da zdaj iščejo, kdo od internih mi je posredoval ta ultrazaupen podatek :)

Ne vem no,o bančništvu se razpravlja kot o znanstveni fantastiki, v resnici pa ni drugega ,da kar si si sposodil vrneš z obrestmi.
V našem primeru je problematično edino lastništvo bank,ker vemo kako se dela z družbeno lastnino.

Kdo si upa: Marko Kranjec.TEGALE Kranjca in njegovega predhodnika Arharja ter Gasparija.SE BI JIH UPALI SAMO NA LUNI KRITIZIRATI.Zato čim prej poslati jih na luno v njihovo KRALJESTVO.

kdo je ponoči plaval brez kopalk.

Ma ja, večina Slovenk, Slobank, Slocest...

[TadejK]

Tako kot imam črno na belem e-komunikacijo z Banko Slovenije, kjer so me v odgovorih mirili, da konkretni krediti, na problematičnost katerih sem jih opozoril, po njihovi strokovni presoji niso problematični (da pa mi seveda ne morejo razložiti, zakaj, ker so to pa že zaupne podrobnosti). Danes so morale dotične banke že skoraj vse dotične kredite prijaviti kot terjatve v stečajnih postopkih in pri marsikateri se je izkazalo, da zavarovanje ni ustrezno, ali pa celo sploh ni veljavno. Tako da tukaj me pa res ima, da bi vse objavil, pa ko ga j*be ...

Če pa na Financah nebi bili zainteresirani za en tak, lepo še s tvojimi dokumenti podkrepljen članek, pol pa tud ne vem več kam gre ta svet :)

A bo letos tudi talal božično ozi. 13. plačo svojim zapolsenim...??

"Recesija je razkrila, kdo je ponoči plaval brez kopalk."
-----------
Neumen komentar nesposobne osebe.

Torej, nobeden ni nic kriv, ceprav se je spet zgodila zgodovinska kraja, se en zebelj v krsto slovenske drzave. Dokler packoni ne dobijo, kar si zasluzijo, ne bo bolje.

Šefi nadzora pri BS: Krumberger, Čemažar in Pukl imajo blazno srečo, da jih guverner ščiti pred strokovno in laično javnostjo. Zaradi tega se tudi izpostavlja kazenski odgovornosti, ki je v njegovem primeru objektivne narave, pri onih treh pa vsekakor subjektivne narave. Z zamenjavo guvernerja se bo to ščitenje gotovo končalo in takrat bo javnost pravzaprav šele izvedela, kdo je plaval brez gat.

BS delno odgovorna .. OK .. je pa odločilno odgovorna in Kranjec bi moral že zdavnaj leteti in odgovarjati. Dopustil je odplavljanj etemeljev države in sedaj dopušča špekulacije z bankami, brez da bi se postavil po robu-vse za načrt Kim Jan Ša.

Jao jao, kakšne "globoke" misli. In ta človek naj bi nadziral slovenske bančne lopove? ha ha ha...

[0623Knjiz]
Mislim, da bi moral g. Marko Kranjec odstopiti ali bit odstopljen. Nosi tudi kazensko odgovornost. Sicer pa je JJ predvolitvami izjavil: Pogledali bomo pogodbe in kdo se je pod njimi podpisal. Jaz sem ga volil zaradi tega. In sedaj ? Čakam.

Se boš kar še načakal...

Premier Janša je zaradi suma oškodovanj poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil tudi generalnemu državnemu tožilcu in notranjemu ministru. Ta ga je predal policiji.

z ozirom na naslovnika, ki je zelo "hiter" ali pa nikoli ne pride epiloga.

[Kanzon]
Ne vem no,o bančništvu se razpravlja kot o znanstveni fantastiki, v resnici pa ni drugega ,da kar si si sposodil vrneš z obrestmi.

Se ti zdi, da je to vse? Kje pa dobiš denar za obresti, da boš lahko vračal? Tako, da del denarja, ki si ga dobil, za večje obresti daš naprej. Takrat pa moraš že kaj malega vedeti o financah (sploh pa moraš biti prijatelj z (finančno) matematiko). In ta "malo vedeti" je zelo zahteven.

Ampak, kot je bolje zapisal brane nekje zgoraj: "bančništvo je enostavno, če ga delajo mencingerjansko izobraženi ekonomisti".

Bančništvo je zelo resna zadeva, za polpismene Slovence pa celo znastvena fantastika.

[purinoli]
Do zdaj sem bil v komentiranju tega xxxx (ne bom rekel, lahko si pa mislite) samo grob in odločen. Ko sem pa včeraj slučajno poslušal njegovo lamentanje v neki oddaji, ga bom pa komentiral kot sneta skira. Pepček je rekel in ostal živ : ZAVAROVANJE BANČNIH KREDITOV NI PREDPISANO Z ZAKONOM !!!!!!!

Tu se skriva vsa beda Dementiostana. Boli me Q, ali smo res take spake, da imamo take zakone, catch je, da za resne projekte od malega SP ja ali kredita za obnovo hiše MORAŠ zastaviti več, kot je vreden kredit.

Verjetno si velik strokovnjak za kemijo, tvoje komentiranje bančnih kreditov pa kaže na veliko nerazumevanje tega biznisa.
Bistvo kreditnega biznisa je prihodnji denarni tok kreditodajalca in ne zavarovanja kreditodajalca. Večji delež aktive katerekoli najuglednejše oz. najmočnejše banke po svetu je "nezavarovan" in manjši del "zavarovan".
Da boš uvidel svojo zmoto o pmembnosti zavarovanj ti dam dva primera, ki bosta pokazala, da je bistvo bančnega posla v denarnem toku in ne zavarovanjih. Zavarovanja v bančnih pogodbah so bolj zato, da kreditojemalec bolj zbrano in točno izpolnjuje svoje obveznosti.

Recimo, da si banka X, ki je zbrala 30 milijonov € dpozitov prebivalcev.
a) Lahko jih posodiš Petrolu brez zavarovanja, ki ima dnevni promet 10 milijonov € in 300 milijonov € prostega denarnega toka na leto.
b) Lahko jih posodiš projektni družbi KRaškega zidarja ustanovljeni za izgradnjo Situle, ki ti da v zavarovanje celotno Situlo "vredno 120 milijnov €".

Sedaj pa se ti je kot bankirju nekaj zalomilo in v javnosti se šušlja, da je treba dvigniti prihranke iz tvoje banke. Vsak dan ti dvigujejo po kakšen milijonček.
ČE si jih imel posojene Petrolu, ti jih je lahko vrnil v treh dneh. Zadostovalo je že, da ti je delno vrnil 10 milijonov, ker so komitenti ugotovili, da imaš denar in nehali dvigovati.
V drugem "zavarovanem" primeru, bi začel sodni postopek, stanovanja bi odprodajal 5 let, pa to tako ne bi uspelo tebi, ker bi zaradi bančnega runa propadla tvoja banka in bi te zadeve urejal stečajni upravitelj tvoje banke.

ZAto imajo resne bančne ustanove veliko bolje in kvantificirano urejeno vrednotenje tveganj, ker je to veliko pomembnejše od "zavarovanj", o katerih nepoznavalci v Sloveniji tako radi čivkajo.

Za projekte politične elite od F21 do uradniških satelitov (recimo Pahorjeva pucflekica) pa >do Hilde in zidarčka s hernijo je pa dovolj telefonski klic na lep glas.

To pa je stvar ekscesov in kriminala in nima s pomanjkanjem zavarovanj in bančnim poslom nič skupnega. Pri pravilno ocenjenih tveganjih, model pokaže, da takega kredita ne smeš dati.
NA tem forumu so moje analize konsolidiranih bilanc IB, Merurja in Pivovarne, ki so že davno pred potopom le teh pokazale, da nekdo v našem bančništvu ne zna ali pa se "zajeb."

O tem sem pisal pred več kot štirimi leti:
forum.finance.si/?m=...536&single
V tem zapisu boš videl, da je takrat velika večina udeležencev tega foruma z bankirji in politiki v državnem zboru vred mislila, kakšni bogataši so naši tajkuni in kako dobro jim gre.

Podatki so težko berljivi, ker so iz nekega razloga drugače fomatirani kot pred leti. Gre za podtke skupin Istrabenz in Pivovarna laško, ki jih je bilo treba malo dodatno konsolidirati, da si takrat dobil pravo sliko. Toda to sem javno objavil.




245.054,06 10,91% Kapital skupaj

2.246.102,11 Sredstva
Obveznosti
-54.308,32 Kapital FB investicije

13.384,19 Ostali delničarji Maksima holding
273.486,18 Kapital lastnikov Petrola
12.492,00 Kapital manjšinskih lastnikov Skupine Petrola
2.001.048,06 Dolgovi



367.087,93 13,13%
2.796.388,00 Stredstva
Obveznosti

-169.886,74 Kapital Center naložbe
Ostali delničarji Center naložbe
2.258,00 Ostali delničarji Infond Holding
368.195,62 Kapital ostalih delničarjev Mercatorja
135.321,05 Manjšinski kapital Skupine Mercator
21.680,00 Kapital Ostalih delničarjev Piv Laško
9.520,00 Manjšinski kapital Skupine Laško

2.429.300,07 Dolgovi


Obe skupini skupaj

612.141,98 Kapital 12,14%
4.430.348,13 Dolgovi
5.042.490,11 Sredstva

Številke iz dveh sistemov
FbInvesticije - Maksima Holding - Instrabenz - Petrol
Kolonel - Center naložbe - Infond holding - Pivovarna Laško - Mercator
kažejo o popolni deplasiranosti razprav v državnem zboru, pa tudi na tem forumu.

Vse razganja faušija do Igorja B in Boška Š. Dejanski podatki pa kažejo le ogromno dekapitalizacijo teh dveh sistemov in posledično naravnost neverjetno zadolžitev in visoko tveganje.
Banke bi se morale zamisliti, saj kreditirajo dva sistema z več kot 4,4 mrd EUR ob tem, da imata oba sistema skupaj le 600 mio. EUR kapitala.
Pa še ta kapital ni v rokah IB in BŠ, ki sta s svojimi podjetji na koncu verige, ampak v rokah manjšinskih lastnikov Mercatorja, Petrola in Pivovarne Laško.
"Tajkuna" imata le pravico glasovati na skupščiinah dokler banke dobivajo obresti, ki znašajo letno že skoraj 100 mio. EUR. Ti sistemi skupaj ne ustvarjajo toliko denrnega toka!
ČE VERJAMETE BUTASTIM KOMENTARJEM NOVINARJEV IN POSLANCEV O BOGASTVU TAJKUMOV, PA JE TO VAŠ
PROBLEM.


forum.finance.si/?m=...247&single
forum.finance.si/?m=...393&single
forum.finance.si/?m=...376&single

No, že samo z upoštevanjem nadzorniških meril za razvrščanje "projektnega financiranja" po "Sklep-u o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice_ČISTOPIS_april_2012", ki ga najdeš tule www.bsi.si/library/i...ekaId=2734 , glej "PRILOGA V: NADZORNIŠKA MERILA ZA RAZVRŠČANJE IZPOSTAVLJENOSTI IZ NASLOVA POSEBNIH KREDITNIH ARANŢMAJEV" na strani 84, bolj natančno poglavje/razdelek "FINANCIRANJE NEPREMIČNEGA PREMOŢENJE, KI USTVARJA DOHODEK". Seveda nobena nacoionalno interesna banka nima dovoljenja za uporabo notranjih bonitetnih sistemov, ampak, še vedno pa bi lahko po tem zelo enostavnem ekspertnem "scoring" modelu kritično pretresli projekte, ki so jih financirali, ustrezno razvrstili in oblikovali slabitve... Tako, za občutek. Če greš po tej tabeli in poizkušaš razvrstiti projekte, ki si jih naštel (ali pa katerikoli drug projekt), boš videl kakšna katastrofa dejansko objektivno, s stališča regulatornih predpisanih meril za razvrščanje, ti projekti so.

To razlagam zato, da ko se bo naslednjič kdo "usajal", da so tvoji prispevki nestrokovne domneve za širjenje panike, jih napoti naj prjekt presodijo skladno s tem. (Ni jim niti potrebno iti ocenjevati )finančnih kazalnikov projekta, ker jih bo itak slovenistantski investitor "nategnil" oz. našel ustreznega ocenjevalca, ki bo naračunal karkoli...)

[brane]
> [purinoli]
> Do zdaj sem bil v komentiranju tega xxxx (ne bom rekel, lahko si pa mislite) samo grob in odločen. Ko sem pa včeraj slučajno poslušal njegovo lamentanje v neki oddaji, ga bom pa komentiral kot sneta skira. Pepček je rekel in ostal živ : ZAVAROVANJE BANČNIH KREDITOV NI PREDPISANO Z ZAKONOM !!!!!!!
>
> Tu se skriva vsa beda Dementiostana. Boli me Q, ali smo res take spake, da imamo take zakone, catch je, da za resne projekte od malega SP ja ali kredita za obnovo hiše MORAŠ zastaviti več, kot je vreden kredit.

Verjetno si velik strokovnjak za kemijo, tvoje komentiranje bančnih kreditov pa kaže na veliko nerazumevanje tega biznisa.
Bistvo kreditnega biznisa je prihodnji denarni tok kreditodajalca in ne zavarovanja kreditodajalca. Večji delež aktive katerekoli najuglednejše oz. najmočnejše banke po svetu je "nezavarovan" in manjši del "zavarovan".
Da boš uvidel svojo zmoto o pmembnosti zavarovanj ti dam dva primera, ki bosta pokazala, da je bistvo bančnega posla v denarnem toku in ne zavarovanjih. Zavarovanja v bančnih pogodbah so bolj zato, da kreditojemalec bolj zbrano in točno izpolnjuje svoje obveznosti.

Recimo, da si banka X, ki je zbrala 30 milijonov € dpozitov prebivalcev.
a) Lahko jih posodiš Petrolu brez zavarovanja, ki ima dnevni promet 10 milijonov € in 300 milijonov € prostega denarnega toka na leto.
b) Lahko jih posodiš projektni družbi KRaškega zidarja ustanovljeni za izgradnjo Situle, ki ti da v zavarovanje celotno Situlo "vredno 120 milijnov €".

Sedaj pa se ti je kot bankirju nekaj zalomilo in v javnosti se šušlja, da je treba dvigniti prihranke iz tvoje banke. Vsak dan ti dvigujejo po kakšen milijonček.
ČE si jih imel posojene Petrolu, ti jih je lahko vrnil v treh dneh. Zadostovalo je že, da ti je delno vrnil 10 milijonov, ker so komitenti ugotovili, da imaš denar in nehali dvigovati.
V drugem "zavarovanem" primeru, bi začel sodni postopek, stanovanja bi odprodajal 5 let, pa to tako ne bi uspelo tebi, ker bi zaradi bančnega runa propadla tvoja banka in bi te zadeve urejal stečajni upravitelj tvoje banke.

ZAto imajo resne bančne ustanove veliko bolje in kvantificirano urejeno vrednotenje tveganj, ker je to veliko pomembnejše od "zavarovanj", o katerih nepoznavalci v Sloveniji tako radi čivkajo.

... alzo, s Kordežom nikoli ni bilo nič narobe, le glupi Slovenčeki so pozabili, da vsaki dan rabijo novi hladilnik ...

P.S.: verjetno si tam zgoraj mislil na denarni tok kreditojemalca, ker sicer Kordežu niti ne bi preveč škodilo dejstvo, da po tvojem on ni mogel vedeti, da glupi Slovenčeki vsaki dan NE rabijo novi hladilnik, kar bi mu sicer mogoče zagotovilo ustrezni denarni tok, ki bi ga resne bančne ustanove veliko bolje in kvantificirano vrednotile, ker je to veliko pomembnejše od "zavarovanj", o katerih nepoznavalci v Sloveniji tako radi čivkajo ...

... alzo, s Kordežom nikoli ni bilo nič narobe, le glupi Slovenčeki so pozabili, da vsaki dan rabijo novi hladilnik ...

P.S.: saj si mislil na denarni tok kreditojemalca, ker sicer Kordežu niti ne bi preveč škodilo, ker ni vedel, da glupi Slovenčeki vsaki dan NE rabijo novi hladilnik, kar bi mu mogoče zagotovilo ustrezni denarni tok, ki bi ga resne bančne ustanove veliko bolje in kvantificirano vrednotile, ker je to veliko pomembnejše od "zavarovanj", o katerih nepoznavalci v Sloveniji tako radi čivkajo ...

Če bi slučajno kakšna od naših bank ne bila zgolj mencingerjansko preprosta in bi uporabljala sistem, o katerem je pisal nimbusn, ki velja v EU že od leta 2006, bi bilo nemogoče za MErfin izračunati ustrezno boniteto.
Tudi, če bi ga obravnavali skupaj z Merkurjem, kar je Kordež dejansko storil, bi bilo pri verjetnostni porazdelitvi prihodnjega poslovanja popolnoma napak računati na nadaljevanje eksponentne rasti naslednjih osem let, ker bi bilo treba določeno utež dati tudi verjetnosti recesije in upada prihodkov v naslednjih letih.
Skratka z minimalno uporabo finančne stroke ta projekt NI BILO MOGOČE OCENITI KOT TAKŠNEGA, KI IMA TAKO TEHTANO VERJETNOST DENARNEGA TOKA V PRIHODNJE, DA SO ZAVAROVANJA DRUGOTNEGA POMENA.