[Endimion]
Terminski trg je malce drugačna zgodba. Tam se z nakupom terminske pogodbe zavežeš, da boš kupil neko dobrino v neki količini, po vnaprej določeni ceni. In zato plačaš neko premijo. Podobna a ne povsem enaka alternativa bi bila letna pogodba med trgovcem in zelenjavarjem. Trgovec se zaveže s papirjem, da bo kupil poleti eno tono paradižnikov, in k temu se zaveže januarja. in zmenita se za ceno. Ker ima zelenjavar pridelek zagotovo prodan, je cena posameznega paradajza malce nižja. Tveganje spet prevzameta oba. Konec koncev nihče ne ve kolikšna bo realna cena poleti. poglej na kaj vse lahko terminsko pogodbo kupiš:

Jaz sem se ze zdavnaj navelical razlagati ljudem, da izvedeni financni instrumenti niso noben bavbav in da so vecinoma izsli iz cisto resnih potreb. To, da so postali "orozje mnozicnega unicevanja" pa je dejansko posledica norcev, ki so z njimi delali neumnosti. Seveda lahko delas neumnosti s cisto vsako financno zadevo, a le na to so se obesili politiki.

Recimo dajmo pokazat en drasticen primer, na paradiznikih, ki si jih ze omenil.

Recimo, da nimas opcijsega/terminskega trga. Pridelovalci paradajzov se vsako leto tresejo od skrbi, kaj bo z zasluzkom, ceprav je jasno, da je trg za vecino paradajza, ki se recimo v nekem okolju pridela, obstaja. Ker nihce ne ve, ali bodo oni tisti, ki bodo paradajze uspeli prodati na trznici po visoki ceni, ali pa bodo morali prepustiti pridelek tovarni mezge (pac odvisno od pogajanj), si tezko privoscijo recimo kreditiranje za nakup semena, gnojil, strojev...

No, na trgu se zacnejo sklepati opcijske pogodbe in prodajalci imajo na zacetku leta prodano vecino proizvodnje (za slucaj, ce ga ne stolce toca (v tem primeru jim letino itak placa zavarovalnica), zato so pogodbe opcijske, oni imajo pravico prodati, kupec pa mora kupiti - skratka tipicna opcijska asimetrija). Zato znajo planirati tudi stroske, investicije - tisti, ki je uspel kupiti samo opcijo, ki jo je izdala tovarna mezge si letos ne bo privoscil novih strojev, pa zelo bo pazil na stroske, itak je paradajz za mezgo lahko slabse kvalitete.

Skratka, opcijske pogodbe delujejo, posel je predvidljiv, vsi so v plusu - mercator, albanska mafija in tovarna mezge kot izdajatelji opcij so si znizali nakupno ceno paradajza, pridelovalci imajo pa predvidljivo financno stanje.

No, sedaj pa se na opcijskem trgu (recimo na ljubljanski trznici) pojavi nov igralec, klosar Polde, ki pride in izda kup opcij za nakup 10.000 ton paradajza, izjemno ugodna (visoka) cena paradajza. Proizvajalci navduseno pokupijo opcijske pogodbe, in ker vsi skupaj ne premorejo vec kot za 3.000 ton kapacitete, najamejo velikanske kredite, nakupijo zemljo, in do poletja caka na kupce 10.000 ton paradajza.

Le poldeta ni od nikoder, z drobizem od opcij se ga je zapil in klosari naprej.

In potem panika, kaj bomo s paradajzom, jejhata, tele opcije so nas cisto unicile, to je strup, to je treba prepovedat, kje je drzava, kje so sodisca, banke nam bodo rubile, groza, naj nekdo nekaj naredi!

In na sceno vstopi butalski, pardon, ljubljanski zupan in modro rece: "res je, dragi paradajzarji, te opcije so krive za vso paradajz-krizo letos. prepovedali bomo hudica nesramnega turbokapitalisticno-izkoriscevalskega!"

In nato nad ljubljansko trznico obesijo velik napis "vstop opcijam prepovedan, vsako bomo utopili v ljubljanici!!!".

Skratka butale. Izvorne pripovedi od Milcinskega so govorile samo o vasi v sloveniji, a butalska mentaliteta se je ocitno razselila kar po celem svetu.

PS. Morda se kdo ne razume poante, kdo pa je kriv, ce ne opcije (in ostali izvedeni financni instrumenti)? Ja butasti pridelovalci vendarle, ki so bili tako neumni, da so mislili, da bo res en pijancek in klosar Polde sposoben nakupiti 10.000 ton paradajza!


Tistemu, ki mi je dal minus: verjeli ali ne, tocno taksna je bila zgodba, ki je pripeljala do verizne bacne financne katastrofe. Brez paradajzov sicer, ampak s klosarji.