[pcs]

V tej državi ni mogoče izvedet koliko je zares jamstvo. V enem časopisu piše 100K, v drugem 50K, na TV spet 100K, zdaj je že 40K. A kdo lahko 100% zagotovi kakšno je jamstvo?!

OK, nima veze, koliko je jemastev. Tudi, če je 100.000 EUR, dajmo denar namesto v neskončne dokapitalizacije raje v jamstveno shemo. Tako bo ta denar vsaj prišel nazaj med ljudi in zaokrožil po gospodarstvu. Če denar vržemo v dokapitalizacijo banke, bo poniknil v tisočinki sekunde v razna mafijska poplačila...

Sistem se bo sesul v eni od oblik: bankrot ali hiperinflacija. Vse, kar se počne, je kupovanje časa. Če se tole ne bo sesulo v roku 5 let, bom zelo presenečen. Upravljanje tveganj za podjetja pa je eden najzahtevnejših poklicev. Nihče ni 100% pameten. Ali imaš denar na varnem ali pa v tveganih poslih. V enem primeru tvegaš oportunitetno, v drugem pa realno izgubo.

In da, podjetja bi morala biti upravičena hraniti gotovino v svoji blagajni po mili volji. To je konec koncev njihov denar. Še en primer bančno-državnomafijskega kriminala. Lahko pa podjetje kupi npr. zlato. Tega lahko hrani kjer koli po mili volji, brez rizika propada banke.

Nagajanje vsem na očeh. Kdo prevzema odgovornost in to do leta 2015?!Bratuškova, Jankovič, Modernovasnik in ostali "pingvinčki"? Zelo lepo in nazorno. lp

[brane]
> [XADRI2]
> Da bo lažje:
> Tudi v obliki neposredne denarne pomoči Slovenija krepko zaostaja za razvitimi >evropskimi državami (Nizozemska skoraj 14% BDP, Švica in Združeno kraljestvo po >dobrih 8%, Nemčija 3%; v primeru ZDA ta delež znaša  4% itd.)
>


Evropejci radi zamolčimo, da so v ZDA ta problem reševali tržno, in je država že odprodala večino delnic, ki jih je vplačala kot pomoč. Ostalo je še 130 milijard dolarjev od 730 milijarad, ki so jih vložili. Torej le še 1% ameriškega BDP.

Evropski davkoplačevalci so samo "pomagali" dokapitalizirali, proračuni pa niso v štirih letih uspeli prodati dokapitalizacijskih deležev, še več letos je nastopil drugi krog potreb po dokapitalizacijah.

Napisano drži. A v ZDA so se teżave lotili reševati takoj ko so videli da je vrag pdnesel šalo. V EU in še posebej vSloveniji pa težave rešujemo po kapljicah in nas zato stane več. Dedka mraza ne bo in svoje govno bomo morali pojesti oziroma sanirati sami. Prej ko bomo začeli ceneje bo.

Če sami ne verjamemo sebi kako nam bodo verjeli tujci?

Razlika je v pristopu. Ameri takoj po pizdariji najprej gasijo in nato iščejo krivce, če krivci kot posamezniki sploh obstajajo. V Evropi, pri nas pa je to sploh nacionalni šport, pa prvo politično kalkuliramo, iščemo krivce, če jih ni, si jih izmislimo in najdemo, nato poskušamo procesirati, šele nato po kapljicah posredujemo. In zato smo vedno prekratki in prepozni. In vedno plačamo večkratno ceno. In prav nam je.