Preberi si definicijo levičarstva, potem pa še apliciraj na slovenski prostor :)

hvala bogu da motovilc seje moja tašča in da nisem odvisen od tvojih mnenj

očitno je dobro preštudiral naomi klein, upam da sindikati tudi. Zanimivo pri vsem pa je da je še pred enim ltom žolčno pljuval po kakršnikoli reformi - pokojninski, delo na črno, študentsko delo....ko je bilo še veliko časa in rating slo še bistveno višje....sedaj pa bi na vrat na nos uvedel reforme vsepovsod za vsako ceno pod geslom, kdor ni za je proti sloveniji oz. s kao grožnjo, boste že videli če pride do intervencije bruslja......a ja...kdo naj se boji, mislim da bi morali sindikati in tudi državljani zahtevati odstop zblaznele oblasti in pozdraviti tehnično vlado s patronatom bruslja, in slo. politiki končno nastaviti ogledalo, italijani so presegli svoj ego, počasi napredujejo, vrača se optimizem, pri nas pa grožnje, pesimizem , jeza, brezizhodnost, strah......a očitno vladi to ugaja, pri njih velja le - vladam torej sem....želim si korenitih sprememb, tehnično vlado, v tem času pa naj se politični veljaki končno dogovorijo v službi koga so, ker do sedaj so delali le zase.

pikec dragi ne klobasaj, Mura se je z državnim denarjem reševala že v prejšnjem stoletju (zaposleni so bili pridni ampak so morali še zemljo in živino v red spraviti), veliko njih, V&V bi moral v stečaj že leto in pol nazaj, vprašaj g. Pavčka, kako je prišel do kupnov za vožnjo po evropi po osamosvojitvi, za radeče pa ne vem točno ampak če lastnik ne verjame v firmo, tako da noče garantirati za nov denar s sviojim premoženjem potem pa tudi ne vem....

Res, premalo je.

Mnogo duvanja u vjetar, rezultat nula.

[maxmaxlj]
> [COP]
> > [maxmaxlj]
> > > [rx170]
> > > Glavno, da vlada varčuje.
> > >
> > > www.dnevnik.si/novic...1042521108
> >
> > Kaj ji ti predlagaš? Naj sedi v pisarni in preko SKYPE, MSN in po Face book-u komunicira in razglednice iz Ljubljane piše?
>
> Da.
>
> p.s.
> Prazaprav predlagam, da to delo opravi Erjavec. Ali eden njegovih zaposlenih. Recimo dr. Rupel. Ljudmilo pa mirno odpustimo.
>
> Če se že hvalimo z varčevanjem in odpuščanjem.

No Ljudmilo se ne da kar tako odpustit.

Odpustit morda res ne. A žrtev je potrebna, časi so resni. In če se je njen šef pred 2000 leti žrtvoval za nas, kot rada poudarja, ni razloga, da se tudi sama ne bi.

Isti ljudje bodo enak glasno jamrali, če jim vzamete 1% ali 10%. Nima smisla popuščati, sploh zato, ker je ta runda zmanjševanja porabe samo polovica tistega, kar je treba narediti v naslednjih 4 letih. Prvi korak naj bo najbolj odločen.

[oQI23IDCN0948R]

Ves kako bomo vedeli, da smo dosegli minimalno civilizacijsko stopnjo in minimalno normalnost druzbe? Ko bo beseda "socialist" de facto postala ultimativna psovka, hujsa kot "morilec", "tat" ali "posiljevalec".

Ni treba tako hudo, dovolj bo, da bo "socialist" postal sopomenka idiotu in amoralnemu brezhrbteničarju.

[Inside]
> [sstanislav]
> Ščernjavičev predlog o znižanju razponov med plačami je edina razumna varianta znižanja mase plač.
> Toda, namesto te matematike, je mnogo pravilnejša uvedba kontrolne dividende, ki razpone ravno tako znižuje, toda ne sektorsko, ampak generalno in to na način, da motivira vse za doseganje optimalnega dobička gospodarstva.
> Dve muhi na en mah.

Znizanje rasponov destimulira pridne. Nekako bi morali uvest variabilni del place npr. 80% fiksno ostalo glede na ucinek. S kontrolno dividendo tega ne resis saj vsi dobimo enako, kako torej znizuje razpone?

Preprosto, če ti vsaki plači, ki je v nekem razponu višja od druge, prišteješ enako dividendo, se razpon med prihodki v plačah + enaka dividenda, znižajo.
To, kar bi morali že ves čas delati, da se plače zaradi inflacije ne dvigujejo v procentih, ampak se dohodek posameznika veča z rastjo dividende, kajti inflacija viša dobiček, nas ne bi nikoli pripeljalo v današnjo situacijo.
Procentualno nižanje plač pa je isto kot inflacija, torej moramo tudi v tem primeru ubrati isti pristop.
V obeh primerih je dividenda prava rešitev.

[dalex]
Preberi si definicijo levičarstva, potem pa še apliciraj na slovenski prostor :)

... čuj, med drugim imam jaz sebe za levičarja glih zato, ker sem malo bolj svojeglav in običajno vnaprej ne dam kaj dosti na neke avtoritete vseh sort z njihovimi definicijami vred, če jih tudi sam ne sprejmem za svoje ... khmm, na družboslovne pa sploh ...


P.S.: daj mi link na to definicijo levičarstva, ker me zdaj res firbec matra, kaj slovenska družboslovna znanost pravi o pravih levičarjih ...

Hmm, ti si bolj upornik brez razloga kot pa levičar. Hierarhija je ključna zadeva, da se do nekega cilja pride, če zajema več ljudi. Na wikipedii boš uspel najti sam brez težav angleško in slovensko razlago, drugače pa tole: baza.svarog.org/soci...levica.php

[dalex]
Hmm, ti si bolj upornik brez razloga kot pa levičar. Hierarhija je ključna zadeva, da se do nekega cilja pride, če zajema več ljudi. Na wikipedii boš uspel najti sam brez težav angleško in slovensko razlago, drugače pa tole: baza.svarog.org/soci...levica.php

Eh, tole z "levico" in "desnico" ni tako enostavno enodimenzionalno. Gledati moraš s stališča osebne in ekonomske svobode. Jaz se tako ne bi mogla opredeliti niti za levičarja niti za desničarja po slovenskem vzoru, na primer Nolanov diagram pa mi pri odločitvi ne dela težav. ;) en.wikipedia.org/wik...olan_Chart

[oxide]
> [dalex]
> Hmm, ti si bolj upornik brez razloga kot pa levičar. Hierarhija je ključna zadeva, da se do nekega cilja pride, če zajema več ljudi. Na wikipedii boš uspel najti sam brez težav angleško in slovensko razlago, drugače pa tole: baza.svarog.org/soci...levica.php

Eh, tole z "levico" in "desnico" ni tako enostavno enodimenzionalno. Gledati moraš s stališča osebne in ekonomske svobode. Jaz se tako ne bi mogla opredeliti niti za levičarja niti za desničarja po slovenskem vzoru, na primer Nolanov diagram pa mi pri odločitvi ne dela težav. ;) en.wikipedia.org/wik...olan_Chart

Gledat moraš razmerje med plačo in kontrolno dividendo.
Gibanje teh dveh številk ti pove vse.

Zategovanje pasov? Obstaja alternativa – projekt za novo evropsko levico
Neoliberalizem se predrzno vrača z okrepljenimi napadi na temelje demokratičnega ekonomskega upravljanja. Javnost sama je prikazana kot breme za gospodarstvo. Vlade nam govorijo, da moramo izbrati ali bomo živeli človeka vredna življenja ali pa bomo ohranjali vzdržno fiskalno politiko. Možno je samo eno ali drugo, temu v imenu »objektivne in znanstveno dokazane resnice« pritrjujejo mediji in učenjaki sumljive ekspertize. A vse bolj kaže, da se ideološki konsenz, na katerem stoji absurd »socializma za bogate in kapitalizma za revne«, vse bolj krha, ob tem pa se od Caracasa in Kaira prek Wisconsina do Aten pojavljajo nova leva gibanja, na katerih sloni upanje za vzpostavitev novih oblik socializma.
Portal Mi smo univerza se zato pridružuje pobudi »Obstaja alternativa – nov projekt za evropsko levico«, ki so jo grški »Crisisjam«, »Left Review«, »New Left Project« in »ZNet« ter irski »Left Review« vzpostavili z namenom povezati doslej razdrobljene politične boje v Evropi in na podlagi tega vzpostaviti skupno platformo za novo evropsko levico.

Evropa stoji na razpotju. Zaporedni valovi fiskalne discipline so bili s strani evropske in domačih elit vsiljeni ljudstvom Grčije, Irske, Portugalske, Španije, Britanije in Italije. Ti ukrepi, po strogosti skoraj brez precedensa, so bili sprejeti tako rekoč brez razprave o naravi in vzrokih krize, kaj šele o alternativnih ukrepih. Vlade, birokrati in razni učenjaki sumljive strokovnosti so enostavno razglasili, da »alternative ni« in javnosti ukazali, da zaužije zdravila, ki jih predpisujejo.
Neoliberalizem se vrača – predrzno, če pomislimo na zgodovinsko ponižanje, ki jo je jeseni 2008 utrpela njegova dogma tržnega fundamentalizma – s prenovljenimi in okrepljenimi napadi na temelje demokratičnega ekonomskega upravljanja, ki si prizadeva za skupno dobro. Javnost sama – z njenimi »obilnimi« socialnimi prejemki, sistemi socialne varnosti in drugim »nevzdržnim razkošjem« – je zdaj prikazana kot breme za gospodarstvo.
Novi glasniki neoliberalizma nam zdaj govorijo, da moramo izbrati, ali bomo delili naše skupno bogastvo, z njim podpirali drug drugega in živeli človeka vredna življenja, ali pa bomo ohranili vzdržno fiskalno politiko. Lahko je samo eno ali drugo, pri čemer nam občutek in zdrav razum narekujeta, da mora prevladati drugo.
Medtem pa ekonomske in politične elite, ki so krizo povzročile, ne trpijo nikakršnih materialnih posledic. Oznaka »socializem za bogate, kapitalizem za revne« je veliko preblaga, da bi opisala absurdnost, ironijo in skrajno nepravičnost situacije, v kateri smo se znašli.
Evropske vlade in korporativni mediji so iznašli celo vrsto retoričnih strategij za legitimacijo masovnega uničevanja socialnih pridobitev, ki jih je prinesla povojna družbena pogodba. Diagnoza in recept za reševanje krize sta predstavljena kot objektivni »resnici«, določeni po »znanstvenih« ekonomskih načelih. Predrznost take trditve je impresivna. Ekonomska elita in ideologija, ki jo promovira, sta bili globoko vpeti v krizo in dogma tržnega fundamentalizma ne bi smela iziti iz finančne krize niti s kančkom kredibilnosti.
Samo dejstvo, da je ta dogma še živa, priča o zmogljivosti prevladujočega diskurza in njegovih potencialih služenja interesom moči, izključevanja javnosti iz udeležbe v procesih odločanja in spreminjanja politike v tržni prostor za elite. Nasprotno bi morala debata, ki bi odražala interese in skrbi javnosti, vključevati bolj ustrezne razprave o vzrokih zadolženosti, o ocenah alternativnih možnosti (npr. odpis dolgov), o referendumih in javnih revizijah legitimnosti dolgov ali celo o izstopu iz evroobmočja. Tovrstne razprave so bile s strani vlad in režimskih medijev odločno zavrnjene kot nevedne in naivne.
Poskus teroriziranja ljudi z mističnim znanjem »ekspertov« je spremljala politika strahu. Evropejcem se vseskozi govori, da v kolikor ne bodo nemudoma sprejeli uvedbe katastrofičnih varčevalnih ukrepov in vojaške discipline, ne bodo dobili izplačanih plač, njihovi prihranki se bodo izgubili in sveta bo konec. To podpihovanje strahu se javnosti vsiljuje v kombinaciji z občutkom krivde; »vsi smo žurali« je popularen pripev irskih javnih razprav, ki cilja na sprijaznjenje negotove irske javnosti z njihovimi »domovinskimi obveznostmi« do nemških in francoskih bank.
Podobno grški namestnik predsednika vlade1 brezposelne in slabo plačane državljane tolaži, da »smo vsi skupaj zapravljali denar«, pri čemer pozablja, da so njegova »socialistična« in opozicijske desničarske stranke državi vladale več kot 35 let in se ves ta čas zadolževale, da bi ohranile in utrdile svoje dominantne pozicije. Resnica je, da nismo »mi« tisti, ki smo zapravljali denar, niti nismo »mi« tisti, ki smo »žurali« v letih razcveta, smo pa vsekakor mi tisti, ki bomo zdaj prisiljeni trpeti. Intenzivnost bolečine bo obratno sorazmerna našim dejanskim zmožnostim prenašanja le-te.
Pokroviteljski odnos vladajočih elit ne more prikriti, da je boj zoper neoliberalno zategovanje pasov hkrati tudi boj za demokracijo. Še več, to je boj proti enormnemu demokratičnemu primanjkljaju EU in za izgradnjo Evrope za ljudi.
Vsiljevanje neoliberalnega zategovanja pasov je poleg tega pospremil rezek nacionalizem, ki kanalizira del nezadovoljstva od ekonomskih elit ter drugih privilegiranih krivcev k priseljencem ter beguncem. Vzpon skrajne desnice, ki ga je moč zaznati od Grčije in Francije do Nizozemske in Finske, je vbrizgal dodaten odmerek strupa v že tako toksično stanje delavskih in srednjih razredov na celini. Izjavam, da je razredni konflikt mrtev, običajno sledi premestitev dejanskih družbenih antagonizmov, ki izvirajo iz razrednih nasprotij, na rasna in nacionalna nasprotja. V zvezi s tem še enkrat poudarjamo, da so na oltarju varčevanja žrtvovani najbolj ranljivi.
Medtem ko politična desnica seje razkole med ljudstvo, levica prepoznava številne zapletene načine, prek katerih so ljudje, ki po vsem svetu bijejo navidezno različne politične boje, povezani zaradi učinkov, ki jih je imel fiasko neoliberalizma na njihova življenja.
Vse večje ekonomske težave so med drugim zanetile tudi Arabske revolucije, med katerimi je najbolj slavna tista v Egiptu, v kateri so glavno vlogo odigrali sindikati, ki so strmoglavili vlado z zahodnim zaledjem. Slednja je namreč vodila neoliberalne politike, ki so prinašale koristi maloštevilni, a naduti in skorumpirani eliti.
Odkar so ljudje občutili bedo, ki jo je povzročilo vsiljevanje washingtonskega konsenza, se po vsej Latinski Ameriki pojavljajo in razvijajo različne nove zanimive oblike socializma.
In medtem ko ljudstva sveta v razvoju poskušajo v negotovih in pogosto bolečih poskusih utemeljiti novo ekonomsko politiko, ki bi ščitila osnovne potrebe prebivalstva, se Zahodni svet – od Madisona (Wisconsin) do ulic Aten in Londona – sooča z boji za obrambo socialne države in ekonomskih pravic, ki si jih je zahodno delavstvo izborilo v preteklih bojih. Upamo lahko, da bo iz teh bojev zrasla nova evropska levica, ki bo izšla iz zgodovinske zavrnitve vse bolj krhkega neoliberalnega konsenza in bo sposobna ponuditi nove oblike socializma, ki bo zmožen ugoditi potrebam ljudstva in njegovim klicem po socialni pravičnosti.
Cilj naše skupne pobude, ki smo jo razvili prek povezovanja različnih spletnih strani širom Evrope, je pokazati, da obstajajo alternativne analize in njim ustrezni izhodi iz bede, v katero so nas privedli nepravični varčevalni ukrepi. Pluralna in bogata kritika krize ter političnih in družbenih odzivov nanjo, se je doslej razdrobljeno razvijala v različnih evropskih državah. Namen naše pobude je zato združiti vse različne pozicije in rešitve, ki so se doslej razvijale ločeno.
Da bi prispevali k rešitvi problema razdrobljenosti naših bojev, smo grški »Crisisjam«, »Left Review«, »New Left Project« in »ZNet« ter irski »Left Review« vzpostavili mednaroden projekt, ki služi zbiranju in širjenju glasov nastajajočega radikalnega levega gibanja. Prizadevamo si, da bi zajeli čim več odtenkov levih mnenj in predstavili ter promovirali novice, stališča in komentarje, ki pojasnjujejo in nadgrajujejo alternativne strategije, teorije in kampanje.
Upamo, da bodo z razvojem tega foruma radikalni glasovi iz vse Evrope in sveta zagnali nov val levičarskega aktivizma, ki bo ustrezal izzivom tega enkratnega zgodovinskega trenutka.

[ales16]
> [tonineda]
> Vlada naj poseže v penzije, in sicer naj zmanjša pokojnine nad 800 EUR in sicer:
> -od 800 do 1000 EUR za 3%
> -od 1000 do 1400 EUR za 6%
> -nad 1400 EU za 10%.
>
> Če v blagajni ni sredstev za tiste ki delajo, jih ni tudi za tiste ki so doma.

tiste penzije, ki nimajo osnove v plačanih prispevkih se zmanjša za 100%,
izplača se socialna pomoč, če dotični zaprosijo, ki se seveda vrača.

Mislim, da potem gornja zmanjšanja niti ne bodo potrebna.

Takih je pa 150.000 penzij.

Jaz se tako ne bi mogla opredeliti niti za levičarja niti za desničarja po slovenskem vzoru

Veliki večini slovenskih levičarjev (?) to ne dela problemov. Glede na obstoječe kriterije s strani levičarjev, sam pač nisem levičar.

na primer Nolanov diagram pa mi pri odločitvi ne dela težav. ;)

Nisem pa niti desničar, niti libertarec po Nolanu, ker osebno in ekonomsko svobodo jemljem precej resno. Ampak to slovenskih levičarjev ne moti, da ne bi vsepovprek stigmatizirali tistih, ki niso z njimi.

[bucko1]
Bedak kaj pa ti je manjkalo v Jugi, Vsaj tako očitno niso kradli in si podajali podjetja, kot je to JJ dovolil šrotkotom, bavčaričem, kordežičem itd.

Leta 1945 so rdeči kriminalci pokradli celo državo, lastnike so pa pobili in zmetali v jarke in jame. Ostale so pa ustrahovali. Danes pa krade njihov podmladek, ker so bili tako vzgojeni, da je vse njihovo. Bo treba še enkrat zgodovino prebrati.

[palmal]
Ivan Janez in Andrej s štajerske v prejšnem mandatu nista naredila nobene reforme. Sta pa v Pahorjevem mandatu zrušila štiri! Andrej celo priznava, da so bile dobre!

V prejšnjem mandatu je reforme delal Pahor. Te reforme so bile dobre za pobiranje novih in višjih davkov in zajedanje v pravice zaposlenih. Ali je to zate dobro?

[dalex]
Hmm, ti si bolj upornik brez razloga kot pa levičar. Hierarhija je ključna zadeva, da se do nekega cilja pride, če zajema več ljudi. Na wikipedii boš uspel najti sam brez težav angleško in slovensko razlago, drugače pa tole: baza.svarog.org/soci...levica.php

... čuj, jaz da sem upornik brez razloga ? ...

... evo, zdaj pa si kar dvakrat pljunil v lastno skledo, ker če sem jaz danes upornik brez razloga, to pomeni, da je pri nas danes vse OK ... khmm, pa imam jaz občutek, da ni glih tako ... no, če pa sem bil jaz v dobrih starih cajtih upornik brez razloga, pa to pomeni, da je bilo pri nas takrat vse OK ... ja, in vsi na totem forumu zelo dobro vemo, da je bil takrat pri nas zločinski komunizem za železno zaveso, kjer smo vsi tako zelo trpeli ...


P.S.: ne zameri, ampak moral sem se malo pohecat s tabo, ker se pač rad pohecam iz ljudi, ki so preveč zagreti ... khmm, pa sploh ni važno, za kaj so oni preveč zagreti ... aja, s tistimi "definicijami" pa si bom jaz bolj težko pomagal, ker so predolge in se mi ne ljubi brat ...

[tras14]
> [fiston] No ja še bolje Ivan bi do smrti reševal krizo in bil na ablasti. :)

Ne lapat. Edini do smrti na ablasti je bil Joško. De fakto nemara tudi Milan.

Ja samo ti si pozabil, da je Ivan v mladih letih pisal seminarske naloge s tematiko, ko bom velik bom Tito. :)

[macon]
> [oQI23IDCN0948R]
>
> Ves kako bomo vedeli, da smo dosegli minimalno civilizacijsko stopnjo in minimalno normalnost druzbe? Ko bo beseda "socialist" de facto postala ultimativna psovka, hujsa kot "morilec", "tat" ali "posiljevalec".

Ni treba tako hudo, dovolj bo, da bo "socialist" postal sopomenka idiotu in amoralnemu brezhrbteničarju.

To je se huje (npr. tat ni nujno amoralen, lahko je zgolj nemoralen in ga zategadelj potem pece vest). Amoralen debil, skratka - a red psycho.

Javni sektor že tako ali tako nima 13. 14. ali katereže plače, kar samo po sebi ni narobe, vendar vseeno mi ni jasno, kako lahko imajo vse te ugodnosti monopolisti in druge firme v državni lasti, naj veljajo ista pravila za vse. Potem pa izračunajmo, koliko še moramo prihraniti.

[oQI23IDCN0948R]
> [marjanhoma]
> > [oQI23IDCN0948R]
> > > [marjanhoma]
> > > > [dalex]
> > > > Ja, ne vem, zagotovo vem, da nisem slovenski levičar (ker tako naiven in nerazsoden ne morem biti niti, če se res potrudim), ker gre za ozko politično in mnenjsko polarizacijo v slovenskem prostoru, ostane samo to, da sem desničar, pa tudi ideja darvinizma mi ni povsem tuja.
> > >
> > > In na kaj mi pravzaprav repliciraš, morda domišljavost, politično pripadnost ?
> > > Zaradi mene se ti lahko deklariraš za kogarkoli, če se ti zdi tako pomembna politična polarizacija.
> > > Dela, ki sem ga opravil in gae v kakšni obliki še danes, mi ne more osporavati katerikoli tu na forumu.
> > > Če bi pa meni hotel kaj pripisati, pač enostavno zapiši tako in ne zavijaj v celofan.
> > > Ne morem pa sprejemati tega ponižujočega tona, ki se bohoti tu in verjetno tudi v gostilniških debatah.
> >
> > Tovaris komunajzar se cutijo ponizanega in razzaljenega, ko posten clovek (na zelo obziren nacin) kaj pove o kretenizmu in kriminalnosti socializma?
> >
> > Ne mores sprejeti, ovbe? Get used to it.
>
> :).

Ves kako bomo vedeli, da smo dosegli minimalno civilizacijsko stopnjo in minimalno normalnost druzbe? Ko bo beseda "socialist" de facto postala ultimativna psovka, hujsa kot "morilec", "tat" ali "posiljevalec".

Minimalno civilizacijsko stopnjo in minimalno normalnost družbe bomo dosegli, ko bodo ustrezno sankcinirani vsi pedofili, prodajalci otrok, gospodarski kriminalci in zajedalci iz RKC. Potem šele se boš lahko oglasil, sedaj pa itak samo cviliš.

.... kot cerkvena miš, press