Znači TUŠ je tepec,ker ne igra po vaših pravilih.

Takoj ko je bila jasna zgodba kaj bo TUŠ naredil z delnicem Merkurja sem si rekel da sam sebi meče polena na račun tega posla(pa neverjamem da je pri tem poslu zaslužil nek visok znesek, ampak si je iz tem poslom prislužil neresnost)

Vsi imajo rajši strateškega partnerja kot pa tistega ko bo samo preprodau zadevo!

Tko je pač!

Ni hujšega ponižanja kot to, da človeka, ki misli, da boga drži za jajca, nekdo ignorira.

mikijanko je napisal(a):
Ni hujšega ponižanja kot to, da človeka, ki misli, da boga drži za jajca, nekdo ignorira.

Ego boli. Tako je to. :)
Samo ima pa v osnovi prav. Če ponuja največ in je sposoben reč sfinancirati ter slednje lahko tudi ustrezno dokaže, bodisi s kufri dnarja na mizo, oz. z ustreznimi bančnimi garancijami, naj se proda njemu. Če bo reč obdržal ali preprodal naprej, pa je čisto njegov problem. 
Če bo v roku parih mesecev reč preprodal z 50% premijo, bo pač jasno kako zanič prodajalec je država. Da je država zanič lastnik, že vemo.

Rad bi vedel samo, kdo stoji v državi za njim - Tušem, da lahko dela vse in ima razne privilegije vse, ki jih navadni smrtniki še v sanjah ne morejo imeti (bančne garancije, krediti, uporabna dovoljenja, ... in kakšne koristi ima, kakor je opisal odvetnik Zdolšek o firmi Tuš pri Trenjih.

Tukja bi z veliko rezerve dal bolj prav celo KADu in SODu. Nihče jih ne sili, da prodajo katerokoli firmo, če se jim cena ne zdi ugodna. Včasih tudi zavlačevanje lahko povečuje ceno morebitne kasnejše licitacije. Licitacija (kolikor vem) pomeni, da se proda najboljšemu kupcu vsaj po izklicni ceni. ITBG po izklicni ceni 150 EUR recimo. Tušu (v ozadju verjetno Šrotu, Bavčarju ali kakemu desetemu potencialnemu tajkunu) pa se seveda mudi. In v to zgodbo paše tudi Gantar s svojo KD.