Nisem mislil lih kakšna je trenutna situacija z vašimi krediti (padec euribora itd.), ampak na to da so nekateri vzeli kredit in s tem se je kakovost življenja bistveno poslabšala. Poznam primer ko par ima kredit in si ne morejo privoščit normalne počitnice, na vsakem koraku pa gledajo kje bodo kaj prišparali, pa še naraščaj pričakujejo. Prav mi ni bilo jasno kaj se jim takrat motalo po glavi ko sta vzela prevelik kredit. Stisne me pri srcu, ko pomislim na njih.
Niti ne pomisel, da bi si vzel kredit s partnerko za obdobje 20+ let za stanovanje, ki mi bo že čez 5 let premajhno. Žalostno je da s partnerko, ki imava višje plače od slovenskega povprečja, da si ne moreva privoščit neko pametno stanovanje, zato sva še zdaj v najemu in višek denarja pa dajeva v depozit.

Jah, jaz si nisem upal vzeti kredita, ki si ga ne bi mogel privoščiti (pa mi je celo mal žal, ampak takrat bi bilo to res tvegano). Izračunal sem, kakšen bo maksimalni obrok, če bi npr EURIBOR zrastel na 6-7% in da bom kljub temu shajal. Če ne bi bil prepričan, da bom lahko odplačal, se tega ne bi šel in bil lepo v najemu. Problem je, ker so se ljudje čez glavo kreditirali, zdaj pa ne morejo plačevati. Temu se reče življenje preko svojih zmožnosti. Mene ne stiska pri srcu sploh. Zakaj? Ker so ti isti pacenti zakuhali tudi dvig cen zaradi prekomernega povpraševanja in posledično vplivali na ves trg. Ekonomska stvarnost bo povzročila streznjenje in upam, da tudi normalno raven cen. In še vedno ne vem, kje je problem najema? Najemnine so NIZKE (preberi še enkrat: NIZKE) glede na oglaševane in verjetno tudi realizirane cene.