[vexy77]
Pametno zamišljeno, verjetnost da jim uspe - precej klavrna. Surovine še morda res najdeš tudi drugod po svetu, nikakor pa rumenim ne uspejo konkurirat po ceni delovne sile. ali je morda kje drugje razlog, da je Kitajska povečini dobavitelj osnovnih surovin vsem večjim povpraševalcem?

Glej, Siemens išče alternativne vire strateških surovin zaradi previsokih cen Kitajcev, visok nivo teh cen pa nima nikakršne zveze z nizko ceno njihove delovne sile ali zanemarjanja ekologije in posledično nizkimi stroški pridobivanja. Če ima Kitajska na nekem področju monopol, neodvisno od dejanskih stroškov proizvodnje lepo navije cene do onemoglosti. To je zakonitost trga. Ko bo preseljena večina industrije na Kitajsko, bomo šele videli, kaj nas takrat čaka! Da bodo Kitajci večno delali zastonj, malo morgen. Oni z nizkimi cenami uničujejo svetovno konkurenco, na koncu, ko bo prepozno se bomo pa zbudili iz sna...

[vrac]
> [vexy77]
> Pametno zamišljeno, verjetnost da jim uspe - precej klavrna. Surovine še morda res najdeš tudi drugod po svetu, nikakor pa rumenim ne uspejo konkurirat po ceni delovne sile. ali je morda kje drugje razlog, da je Kitajska povečini dobavitelj osnovnih surovin vsem večjim povpraševalcem?

Glej, Siemens išče alternativne vire strateških surovin zaradi previsokih cen Kitajcev, visok nivo teh cen pa nima nikakršne zveze z nizko ceno njihove delovne sile ali zanemarjanja ekologije in posledično nizkimi stroški pridobivanja. Če ima Kitajska na nekem področju monopol, neodvisno od dejanskih stroškov proizvodnje lepo navije cene do onemoglosti. To je zakonitost trga. Ko bo preseljena večina industrije na Kitajsko, bomo šele videli, kaj nas takrat čaka! Da bodo Kitajci večno delali zastonj, malo morgen. Oni z nizkimi cenami uničujejo svetovno konkurenco, na koncu, ko bo prepozno se bomo pa zbudili iz sna...

Očitno torej nobena druga država ali kombinacija držav ponudnic ne more zadovoljit povpraševanja trga po teh surovinah - izgleda, da ni druge rešitve, kot pač od preostalih proizvajalk pokupit vso proizvodnjo in po razliko odit na Kitajsko, smešno je le dejstvo, da vsa proizvodnja teh surovin v vsem svetu (brez Kitajske) zanaša cca 10% od celote.

Na Kitajce smo obsojeni, iz takšnih ali drugačnih razlogov,in to sem poskušal z vprašanjem izpostavit - Kitajska je 90% proizvajalec teh surovin, po katerih povprašuje med drugim tudi Siemens. Kako so se zamislili izogniti tem ozkemu grlu pri alternativnih virih dobave? LE 10% vsega povpraševanega lahko pokrijejo iz teh alternativnih virov in mislijo, da bodo uspeli nardit nekakšen premik pri Kitajcih? Prav vse države tega sveta bi z največjim zadovoljstvom izkoriščale monopolni položaj, če bi le imele priložnost.

[vrac]

Glej, Siemens išče alternativne vire strateških surovin zaradi previsokih cen Kitajcev, visok nivo teh cen pa nima nikakršne zveze z nizko ceno njihove delovne sile ali zanemarjanja ekologije in posledično nizkimi stroški pridobivanja. Če ima Kitajska na nekem področju monopol, neodvisno od dejanskih stroškov proizvodnje lepo navije cene do onemoglosti. To je zakonitost trga. Ko bo preseljena večina industrije na Kitajsko, bomo šele videli, kaj nas takrat čaka! Da bodo Kitajci večno delali zastonj, malo morgen. Oni z nizkimi cenami uničujejo svetovno konkurenco, na koncu, ko bo prepozno se bomo pa zbudili iz sna...

Ne razumeš: cena NIMA NOBENE VEZE! Pomembna je dobavljivost. Kitajci želijo prodat čim več "dodane vrednosti" (zaposlit svojo miljardno armado), ne pa prodajat surovino. In tako industrijska baza zahoda enostavno crkne, ker nima kaj delat - kljub floskulam o "družbi znanja" in ostalih blabla
Kitajci želijo navlečt svet na svoje produkte, v zameno pa želi:
-HRANO
-ENERGIJO
-VODO
-MONETARNE KOVINE
Ne želijo pa več papir ($,€,..) za svoje izdelke.
To so strateške igre, ki jih zelo malo ljudi razume. Ponavljam: ni pomembna cena, važna je dobavljivost, ker se te surovine uporabljajo v majhnih količinah in na ceno končnega produkta, kljub izjemno povišani ceni praktično NIMAJO VPLIVA. Kaj te briga, da bo recimo ena vetrnica namesto 10 miljonov stala 10 miljonov in 100 evrov. :)

HINT: en od 4-ih monetarnih kovin ma praktično identične lastnosti,kot rare earths (cenovna neobčutljivost, neelastičnost ponudbe, je esencialna sestavina praktično vseh geđetov in se čedalje več uporablja v alternativnih virih pridobivanja energije, farmaciji, kemični industriji,... in svetovne zaloge so milorečeno glede na bodočo uporabo in pomembnost mizerne)