Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, bi lahko dejali ob moji tipkarski napaki zapisa logaritma odvoda monopolistove cene in to kljub temu, da sem napako v dobre pol ure po objavi internetne verzije članka popravil na forumu Financ.

Kljub temu pa me še vedno zanima, katere šoke ima Dušan Mramor v mislih, ko takole govori o njihovem vplivu na inflacijo: »Kot je razvidno iz intervjuja, menim, da drugačna tržna struktura v Sloveniji bistveno močneje prevaja stalno pojavljajoče se različne šoke v inflacijo, kot to velja za evro območje.« Zanima me, kako je dokazal njihov obstoj in kvantificiral vpliv na inflacijo. Prav tako me zanima, kako lahko dokaže vzročno zvezo med konkurenco (oziroma njenim pomanjkanjem) na trgu (ki je statičen pojav in vpliva na raven cen) in inflacijo, ki je dinamičen pojav in vpliva na rast cen. Skozi kateri kanal se ti domnevni šoki prevajajo na cene, skozi povišanje mejnih stroškov ali skozi spremembe marž in kako? Da, vse to me zelo zanima.

MM

Odgovora ne bo.
Po mojem ne bere internetne verzije Financ, sicer bi videl, da smo o tem ulomku dlakocepili že od zgodnjih jutranjih ur ;-))

Jaz sicer šele študiram ekonomijo, in nimam tolko pojma o njej kot mata vi2 Mićo in Mramor, zato si preprosto razlagam višanje inflacije z zvišanjem cen pri največjih trgovcih. Možno pa se mi tudi zdi, da ima lahko zvišanje minimalne plače in strukturna brezposelnost vpliv na inflacijo. Če pa so se res povišale plače bomo pa za septembrske plače zvedeli šele novembra. Popravite me če se motim:) LP

micom je napisal(a):
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, bi lahko dejali ob moji tipkarski napaki zapisa logaritma odvoda monopolistove cene in to kljub temu, da sem napako v dobre pol ure po objavi internetne verzije članka popravil na forumu Financ. Kljub temu pa me še vedno zanima, katere šoke ima Dušan Mramor v mislih, ko takole govori o njihovem vplivu na inflacijo: »Kot je razvidno iz intervjuja, menim, da drugačna tržna struktura v Sloveniji bistveno močneje prevaja stalno pojavljajoče se različne šoke v inflacijo, kot to velja za evro območje.« Zanima me, kako je dokazal njihov obstoj in kvantificiral vpliv na inflacijo. Prav tako me zanima, kako lahko dokaže vzročno zvezo med konkurenco (oziroma njenim pomanjkanjem) na trgu (ki je statičen pojav in vpliva na raven cen) in inflacijo, ki je dinamičen pojav in vpliva na rast cen. Skozi kateri kanal se ti domnevni šoki prevajajo na cene, skozi povišanje mejnih stroškov ali skozi spremembe marž in kako? Da, vse to me zelo zanima. MM

Mislim da je odmev napisan v zelo spravljivem slogu.

Hell, celo dejansko daje tezo argumentom da nas bo pobralo, ce v sloveniji ne bo obseznejsih reform. No, prvo tocko na poti do pekla brez reform ze imamo: togo gospodarstvo soke predeluje v inflacijo namesto v produktivnost.

ECB lahko pade na pamet da bo zacela nizati obrestne mere da bi vzpodbudila gospodarsko rast, no in v sloveniji bo namesto tega zagorela inflacija z lepim svetlim plamenom :)

a vam ni jasno da je za inflacijo kriva Turčija in ne odvodi denarja gradbeni mafiji

Mramor operira z izrazom "nemenjalni sektor", ki da je v priviligiranem položaju glede na "menjalni". Povejte to z drugimi besedami ki za to obstajajo v slovenščini, in so zelo nedvoumne, ter jih vsakdo razume. Nemenjalni in menjalni sektor imata bolj znano ljudsko ime. Zakaj zapletate tam kjer ni potrebno? Če že govorite o neustrezni tržni strukturi, najprej povejte kaj je ustrezna tržna struktura, ker sam izraz "neustrezna tržna struktura" spet ne pove dosti. S takimi izrazi se da na lahek način prodajat meglo, prof. Mramor.
MM operira z izrazom "mejni stroški". Spet za povprečnega bralca ki to bere ta izraz ni "domač", tudi za to obstaja v ljudskem žargonu beseda, ki je vsem razumljiva. Ker niso vsi ekonomisti, razložite kaj so mejni stroški. Mislim da si že tukaj z Mramorjem nista enotna, kaj šele drugje.
Ne zapletajta tam kjer ni potrebno. Z zapletanjem ožita krog bralcev.

pezdon je napisal(a):
a vam ni jasno da je za inflacijo kriva Turčija in ne odvodi denarja gradbeni mafiji

Prvič si bil zabaven s to pripombo, sedaj pa počasi ne več...

XUNIV21 je napisal(a):
Mramor operira z izrazom "nemenjalni sektor", ki da je v priviligiranem položaju glede na "menjalni". Povejte to z drugimi besedami ki za to obstajajo v slovenščini, in so zelo nedvoumne, ter jih vsakdo razume. Nemenjalni in menjalni sektor imata bolj znano ljudsko ime. Zakaj zapletate tam kjer ni potrebno? Če že govorite o neustrezni tržni strukturi, najprej povejte kaj je ustrezna tržna struktura, ker sam izraz "neustrezna tržna struktura" spet ne pove dosti. S takimi izrazi se da na lahek način prodajat meglo, prof. Mramor. MM operira z izrazom "mejni stroški". Spet za povprečnega bralca ki to bere ta izraz ni "domač", tudi za to obstaja v ljudskem žargonu beseda, ki je vsem razumljiva. Ker niso vsi ekonomisti, razložite kaj so mejni stroški. Mislim da si že tukaj z Mramorjem nista enotna, kaj šele drugje. Ne zapletajta tam kjer ni potrebno. Z zapletanjem ožita krog bralcev.

Mejni strošek: strošek proizvodnje ene nadaljnje enote blaga ali storitve
Nemenjalni sektor: praviloma sektor storitev
Menjalni sektor: praviloma sektor proizvodnje blaga

Tole je pač osnovno ekonomsko izrazoslovje. Tako, kot se strojniki pogovarjajo o momenu, pestu ter gredi, štromarji pa o kapacitivnosti, induktivnosti in impendanci. :)

Rotty je napisal(a):
Prvič si bil zabaven s to pripombo, sedaj pa počasi ne več...

www.dnevnik.si/novic...karikature

Besede so besede. Prof. Mramor se je dokazal v praksi pri vodenju dela neke specifične države. Vse ostalo lahko izmenjate na simpozijih, gospodje, v vaših terminih. Če se kregate že pri terminih, pomeni, da je ekonomija ena zmeda. Vprašte na statistiko, kaj tam spremljajo in izračunavajo. UMAR pa spet po svoje. ITD. Kot je dejal: 2 ekonomista, 3 teorije.

Če bi jaz bil Mrki Ičo, bi se zakopal v zemljo!

Hm glede izrazov bi lahko kaj povedal Miran Mihelčič. On vedno najde čisto svoj izraz za karkoli pač že.

zmagoslav je napisal(a):
Če bi jaz bil Mrki Ičo, bi se zakopal v zemljo!

če bi pa jest bil on bi pa začel fukat!

Mramor je bil predsednik agencije za trg vrednostnih papirjev, ustavil je poslovanje DADAS-a, zato je ta tudi propadel. Kar je jasno, kajne. Zaradi folšije, ker so bili donosi super in je bankam smrdelo, da ljudje raje nesejo denar v vzajemni sklad, kot pa v banke.To je resnica in to res ni bila igra 'catch the cash'.
Od takrat naprej zame ni noben ekonomist, žal. Kaj takega si ne bi smel privoščiti. Pa so lepo leta vse pometla pod preprogo, vtis v javnosti pa so popolnoma drugačni, ker je bila resnica drugače prikazana.
Sadar res ni edina grešna ovca, res ne.

funkcionalno nepismeni smo- poligon zarote ( javne- A.Smith).
funkcionalno pismeni pa ...zarotniki.ha, ha ha

shaman je napisal(a):


Ja, če bi bil. Ker pa nisi, boš še naprej onaniral. Al kva?

Lp shaman

fafam si ga...pa bognedaj zraven na Ano Jud mislit, ja?!
shamane, čuvaj mi i dalje svetli lik druga Miće ko zenicu oka svoga!!!

shaman je napisal(a):


Mi smo more krvi prolili za...nećemo dozvoliti nikome, da nam napada lik i djelo....Drugarice [Ana] posadite cvjeće, kuda noga druga [Miće] kreće...Druže Mile ti si naša dika,....itd...itd...

P.S. Predpostavljam, da te navdaja s ponosom, da imaš toliko napreden[dolg] IQ, da si ga lahko sam sebi verbalno obdelaš.

LP shaman

 samo eno pitance.. Shaman, le kdo te je PRISILIL, da si se v tistih svinčenih časih naučil ta komad ??   Predvidevam, da si ga celo pel,.. in kašno kolo zaplesal ;.)

shaman je napisal(a):


Mi smo more krvi prolili za...nećemo dozvoliti nikome, da nam napada lik i djelo....Drugarice [Ana] posadite cvjeće, kuda noga druga [Miće] kreće...Druže Mile ti si naša dika,....itd...itd...

P.S. Predpostavljam, da te navdaja s ponosom , da imaš toliko napreden[dolg] IQ, da si ga lahko sam sebi verbalno obdelaš.

LP shaman

z zadovoljstvom ugotavljam nekaj drugega: da mi je foter takrat, ko mi je kazal nage babe v Startu ter zraven govoril, da take babe pa fukajo odličnjaki (pedagoški pristopi tistih časov, jebiga) nesramno lagal. Mićo je (bil) odličnjak. ergo, odličnjaki sploh ne fukajo...

Mislim, da ti ekonomisti nimajo blage veze!
Kmečka logika:
- Smo v Europi in se približujemo razvitim državam v EU
- Razvite države imajo večjo vrednost košarice
- po logiki prostega trga se trend cen (cene zajete v statistiki) v vseh državah EU izravnavajo
- torej morajo naše rasti
- enako velja za plače
SKLEP: logično bomo imeli višje cene in višje plače - to je inflacija
Prosil bi ekonomske veleume, da razložijo kako drugače bomo sicer dosegli višje cene in višje plače kot nam diktira prosti pretok storitev, blaga,... v EU

Pri tem članku na internetni izdaji nikjer ne najdem avtorja. Sicer se da razumeti, da je to g. Mramor, a napisano to ni.

s56iua je napisal(a):




Mejni strošek: strošek proizvodnje ene nadaljnje enote blaga ali storitve
Nemenjalni sektor: praviloma sektor storitev
Menjalni sektor: praviloma sektor proizvodnje blaga

Tole je pač osnovno ekonomsko izrazoslovje. Tako, kot se strojniki pogovarjajo o momenu, pestu ter gredi, štromarji pa o kapacitivnosti, induktivnosti in impendanci. :)

To pa ne bo držalo povsem. Terciarni sektor (storitve) predstavljajo danes 70% in več v razvitih deželah. Potem bi imele razvite dežele , predvsem pa USA, še bolj neustrezno strukturo gospodarstva. Same storitve so menjalni sektor, saj jih tržimo podobno kot drugo blago.

Drugo pa so storitve državne administracije, javne infrastrukture (šolstvo, zdravstvo), komunalnih podjetij. Le - te svojih cen ne oblikujejo na trgu, v bistvu gre za nemenjalni sektor. Ne, da bi se dotikal storitev, ki se financirajo direktno iz proračuna, je tu problem storitev, ki jih moramo plačevati, ne glede na njihovo upravičenost - komunalne storitve.

In če vemo, da ima Ljubljana 12 (beri: dvanajst) komunalnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina, cene storitev teh podjetij pa ne nastajajo na trgu ampak so največkrat kar rezultat dogovora in raznih interesov, potem imamo problem tu. Na tem področju ne moremo govoriti o ekonomiji, ki bi podpirala učinkovitost, ampak ekonomiji, ki podpira izključno potrošnjo, blagoslovljeno s strani države ali občine. Ta sektor je v Sloveniji odločno prevelik, še vedno je sveta krava, ki se je nihče ne dotakne. In zagotovo vpliva tudi na rast inflacije.

Da na koncu poenostavim. V menjalnem sektorju je cena vedno dogovor med kupcem in prodajalcem (nastopa menjava). V nemenjalnem sektorju je cena enostransko določena, kupec nima praktično nobenih možnosti vpliva na ceno, cena ni rezultat menjave.

Mladen

Halo Mičo No končno si spet napisal kratek, prefinjen in predvsem intelektualno tebi primeren komentar, ki (če ga dobro prebereš) kar "kipi" od želje da dobi odgovor. Odgovora verjetno ne bo ampak to že tako ali tako veš. Kar tako naprej v takem tempu s čim manj sovražnosti in več hudomušnosti in strokovnosti, ker si v tem najboljši. Pa brez zamere Gorazd

Je prof. Mramor nekdanji fin.minister, ki je napravil tisto
davčno skrupocalo?

schcuka je napisal(a):


če bi pa jest bil on bi pa začel fukat!

nebi, bi bil preškrt :)

zakaj pa mićo ne pisari še v kakem resnem časopisu...???

philips je napisal(a):


nebi, bi bil preškrt :)

no, vsaj z Ano Jud?

Skoraj vsak končni izdelek gre skozi verigo proizvajalcev. Pri kruhu na primer, si za pridelovalcu sledijo:
- zbiratelj in skladiščnik žita,
- mlinar,
- pek,
- trgovec.
Vsak člen v proizvodnji obračuna določeno dodano vrednost. Bistvo problema je kako se dodana vrednost obračuna.

Zaradi preglednosti vzemimo surovino, ki jo proizvajalec (P0) prodaja po 1 EUR, vsak člen v proizvodnji (P1, P2, P3, P4) pa obračuna dodano vrednost (ali maržo), ki znaša 50% cene njegovega izdelka. Cena izdelka proizvajalca P1 je 2 EUR, in sicer 1 EUR za surovino ter 1 EUR za dodano vrednost (50% od končne cene 2 EUR). Podobno, proizvajalec P2 nabavi polizdelek za 2 EUR ter ga prodaja po 4 EUR, pri čemer obračuna 2 EUR dodane vrednosti (zopet 50% od končne cene njegovega proizvoda). Če sledimo proizvodom do končnega izdelka, dobimo naslednjo strukturo cen in zaslužkov:
Proizvajalec   P0 P1 P2 P3 P4
Cena       &n bsp;     1   2   4   8 16
Bruto-zaslužek 1  1    2   4  8
Cena surovine je 1/16 ali dobrih 6% cene končnega izdelka.

Vprašanje: Če proizvajalec P0 dvigne ceno z 1 EUR na 2 EUR, koliko stane končni proizvod?

Odgovor ni odvisen od logike ampak od interpretacije, ki pa je pogojena z interesi.

Če vmesni členi v proizvodnji ohranjajo ENAKO dodano vrednost oziroma maržo v EUR, je cena končnega izdelka preprosto 17 EUR.

Če vmesni členi v proizvodnji ohranjajo ENAKO dodano vrednost oziroma maržo v %, je cena končnega izdelka 32 EUR in sicer:

Proizvajalec   P0  P1 P2 P3 P4
Cena       &n bsp;       2   4   8 16 32
Bruto-zaslužek 2   2   4   8 16

Proizvajalec P4 je torej povečal bruto zaslužek z 8 na 16 EUR, ne da bi (procentualno) povečal svojo maržo???

Gospod Mrkaič je sprovociral gospoda Mramorja k pisanju, a očitno premalo, da bi le-ta svoje znanje kaj bolj radodarno delil s širokimi množicami.

So pa Še drugi, ki bi se lahko zavzeli za potrošnika brez politiziranja. Ali res ni načina, da bi tudi preprosti ljudje izvedeli, kdo zares pri omenjenih podražitvah spravlja dobičke? V EUR, prosim, ne v procentih!

Andrej (NI ekonomist)

schcuka je napisal(a):


no, vsaj z Ano Jud?

ne, nič ne bo. Ona ne mara tistih, ki še svojega pimpeka ne morejo videt!!

philips je napisal(a):


ne, nič ne bo. Ona ne mara tistih , ki še svojega pimpeka ne morejo videt!!

tole si si gladko izmislil. v njeni drugi knjigi smo lahko prebrali, da je ravno obratno: enkrat se je odločila, da bo udarila štafeto s tremi mladci; pa je očitno tako "neužitna" za sex, da se niti enemu potrebnežu ni dvignil :))

EnKrEn, avtorja najdeš na vrhu - desno od naslova:

Avtor:
Dušan Mramor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani