že prebrano-napisano, a le v premislek:
Pa vzemimo še hipotetičen primer Micike Kovač. Micika je pravkar diplomirala in je brezposelna. V sili bo sprejela 'malo delo' (z malo zaslužka in NIČ pravic). Ne bo ji pripadal regres malice, ne bo bolniške, kaj šele porodniške in regresa za letni dopust (no, saj tega ne bo potrebovala, ker tudi dopusta ne bo imela). Micika bo počasi postajala Mica, s partnerjem (najbrž se ne bosta kmalu odločila za poroko - 'najprej štalca, potem krav'ca) bosta odlašala z odločitvijo za otroke; živela bosta namreč pri starših, on bo morda v najboljšem primeru zaposlen za določen čas (ker mu delo odžirajo mali delavci !) in dobiti kradit za nakup lastnega stanovanja bodo le sanje...
Ko bo Mica stara 37 let in ji bo bila zadnja ura za rojevanje se bo le odločila in rodila otroka; ta bo najbrž ostal edinček. Ko se bo generacija obrnila, bo ta edinček moral delati kot malo delo za 1,99 upokojenca, plus še za omemogla starša, kajti njuna pokojnina bo zaradi najlepših delovnih let, ki sta ju zapravila za 'malo delo' brez vseh pravic - nikakršna - obenem bodo pa sinčku odžirali službo še mali delavci iz generacije njegovih staršev, ki bodo imeli nikakve penzije...
Malo delo - Svetlikov eksperiment - NAIN danke !!

Ja, tako je, ker smo pozabili, da enkrat pridobljene pravice (tri osmice iz Chicaga) niso samoumevne in jih je treba nenehno braniti pred požrešnimi kapitalisti.

Kakšna melodrama! Škoda, da je polna neumnosti.

Stanje danes:
Študent se vpiše na faks. Ob študiju dela preko študentskega servisa, ki pobere 10% od njegovega dela za NIČ. Nima ne malice, ne prevoza na delo, nima plačanega dopusta in nima bolniškega nadomestila. Porodniška, regres? Kaj je to? Ne plačuje prispevkov, zato niti s strani države ne uživa nikakršnih pravic, ne šteje se mu niti delovna doba. Študent je za delodajalca zato bistveno cenejši kot redno zaposlen.
Posledica tega je, da "sveže diplomirani" ljudje ne morejo dobiti službe. Ker so študenti z enakimi kompetencami bistveno, bistveno cenejši od redno zaposlenega. Sčasoma so slovenski študentje ugotovili, da jih po diplomi ne čaka delovno mesto, ker tega dobijo tisti, ki še imajo študentski status in lahko opravljajo študentsko delo. Rezultat naštetih dejstev je, da imamo v Sloveniji NAJDALJŠI POVPREČNI ČAS ŠTUDIJA V EVROPI. Povprečen čas študija do diplome je 7 LET! Pa mi povejte, je to normalno? Ljudje "študirajo" do 30. leta, ves ta čas pa delajo prek napotnic. Brez pravic, brez možnosti najema kredita, brez delovne dobe. Še iščete razloge za nizko nataliteto?

Stanje pri malem delu:
Študentje bodo imeli letno omejitev dela 720h letno. To je pri 4€ urne postavke 2.880€ letno. Država bo povečala sklad za štipendije. To pomeni minimalno 400€ na mesec za študenta, s tem da ima mnoge ugodnosti. Soba v študentskem domu, subvencionirana prehrana in prevoz itd. Socialno ogroženih NE BO. Če pa bi taki primeri slučajno bili - danes več 1.000 ljudi študira izredno - študij plačuje in delajo polni delavnik. Če kdo ne zmore preživeti s 400€ na mesec, mu vedno ostane druga možnost. Če so zmogli tisoči do sedaj, bodo tudi drugi v prihodnje.
Kdor pravi, da se bodo redne zaposlitve spremenile v malo delo, laže. Število malih del v podjetju bo omejeno s številom redno zaposlenih. Če bo imelo podjetje 10 redno zaposlenih, bo lahko zaposlilo 2-3 "malih" delavcev. Če bo imelo podjetje 2 redno zaposlena, ne bo moglo zaposlovati preko malega dela. Nastalo pa bo veliko število novih rednih zaposlitev, ker bodo ukinjena delovna mesta prek študentskih servisov. Malo delo za razliko od študentskega ne more zamenjati redne zaposlitve.
Čas študija se bo skrajšal, ker bo več delovnih mest za diplomante. Brezposelnost bo nižja, stroški države zaradi krajšega šolanja bodo nižji, dohodki pa višji, ker bodo nova delovna mesta plačevala prispevke za razliko od študentskih. In zaposleni na teh delovnih mestih bodo imeli pravice, ki jih sedaj nimajo. Niti ene same.

Ma veš kva, za Mici se da spisat tud čist drugačno zgodbo:

Micika je pravkar diplomirala in je brezposelna. Najprej bo dobila delo preko malega dela, ker delodajalci zaradi toge zakonodaje nočejo redno zaposlovati oseb brez izkušenj, ker ti so najbolj rizični (delodajalec ne ve, kako se bo obnesla). Ni pa njen edini dohodek zaslužek iz malega dela, prejema namreč tudi socialno pomoč.

Ker bo delala samo 60 ur na mesec, se bo lahko izdatno samoiniciativno izobraževala s področja, na katerem dela (pridobivala bo v praksi uporabno znanje, ne akademsko teorijo s faksa). S tem bo sposobna za delodajalca ustvariti več dodane vrednosti.

Delodajalec bo opazil, da je prizadevna, da se razvija in daje konstruktivne predloge za izboljšavo poslovnega modela podjetja. Skratka, za delodajalca je KORISTNA. Ker Micika ob malem delu tudi išče redno zaposlitev, jo zaposli, da mu jo ne spelje kateri drug delodajalec.

Micika sčasoma postane Mica, finančna direktorica podjetja. V bistvu je ona št. ena v podjetju, a ker je pametna, direktorju pusti občutek glavnega.

Zakaj se ti zdi tako nemogoče, da bi bila tole Micikina zgodba?