Prudemo do tega da bodo vtaknili vtikač ko pridejo domov. In takrat bo ogromen skok porabe. Podibno kot imamo prometne konice. In glede polnilca za 2 KW se ni treba predajat iluzijam, da bo velika večina ostala pri njem. Nabavili si bodo 11KW.

In vsi pridejo istočasno domov in vsak dan polnijo?
Jaz ko pridem domov iz službe ima baterija 92% ali 93%, če je zjturaj imela 100%.
In pridem okoli 7.
Na 11 kW se moram polnit 20 minut, a na šuko 2 uri.
To nikakor ne naredil pred 22.00, ker je predrago.
Ob 22.00 je oremenenjenost omrežja 50% obremenjenosti ob 7 uri zjutraj. Lokalno on globalno.
Kje je problem?

Nasplošno bi tvoj sistem za silo funkcioniral, če bi lahko vse porabnike dal v eno strežno vrsto in bi se njihovi polnjenje sinhroniziralo z zmožnostmi razpoložljive energije in omrežja.

To se seveda dela. Pametno polnilnica komunicira z omrežjem in se vklaplja ali regulira glede na stanje omrežja. BEri finance, je bil članek o delovanju tega v praksi - v Sloveniji.

Ker tega tudi približno in očitno ni so časovni in geografski vrhi porabe popolnoma neuravnoteženi in možnosti strežbe veliko manjši.

Ob 22.00 če vklopimo 200.000 avtomobilov na 2 kW šuko, ne dosežemo dnevne obremenitve omrežja. KJe je težava?

Lol, ko da bi govoril gluhemu. Ne omogoča, ker ne obstaja in niti ni na vidiku regulacije omrežja ki bi omogočala tako fino razporejanje ibremenitev, kot ga predvideva tvoj poenostavljen izračun. Omrežja se gradijo in upravljajo glede vrhnje porabe.

Fina regulacija deluje in bo delovala v prihodnje. Polnilnice so celo en del sodobne regulacije omrežja, ki kompenzirajo skoke porabe.

Če bi vi okoljski fanatiki ta žar in trmavost raje usnerili v nove rešitve, namesto da zagovarjate očitne neumnosti bi po mojem bilo marsikaj že sedaj bolje.
Če lahko za kknec najine debate dam glede tega kakšno dobrinamerno idejo:
1. Baterije so že 30 let "par leti pred nivojem, ki bo omogočal komercialno smiselno rabo", v bistvu pa niso na nivoju za rabo v avtih. So glede kapacitete energije glede na težo parkrat pod željenim nivojem. To je velika zguba energije će se vozi pol tone al pa še več baterij za sabo ane.

Ni. Poraba je predvsem odvisna od aerodinamike. Teža je pomembna le pri speljevanju ampak pri reguleraciji dobiš energijo nazaj. RAvno zaradi tega ni velike razlike v porabi pri malih vozilih in velikih vozilih. TEsla 3 porabi manj, kot Nisaan VW Golf, ki je 500 kil lažji.
Fizika? Ni šla?
Telo, ki se giba enakomerno se bo gibalo tako neskončno časa, če na njega ne bodo delovale sile. Sile, ki delujejo na telo v atmosferi so odpor zraka in kotaljenje.
Kje vidite maso v teh enačbah?


Zame je prihodnost v gorivnih celicah, ki bodo uporabljale enega od energentov na podlagi zelenega vodika. Ampak v ta razvojnse vlaga precej premalo, ker so lastniki sedanje tehnologije in licenc uturili tele nefunkcionalne baterije.

Hahahaha... Za pridobiti vodik potrebuješ električno energijo.
Z 10 kWh vložene energije dobiš na elektromotorju vodikovaga avtomobila 2 kWh energije. 80% izgube skupaj.
5 krat več energije potrebujemo za kiometer vožnje, kot pri baterijskih vozilih.
ZAto je vodih razumna rešitev za letala, tovornjake, ladje ter hranjenje energije, ko ej sonca preveč in poraba, ko je "sonca premalo".

2. Če bi že imeli baterije, bi jih morali da bi funkcionirale izvesti skozi standardne sklope, ki bi jih zanenjal na 'črpalki'. Se zaobide vso tole mučenje z lokalnim polnjenjem in omrežjem ter polnilnice na vsakem domu. Spet vprašanje,mzakaj neki ni interesa po tem ali regulaciji, ki bi proizvajalcem to predpisala.

Nobenega mučenja ni z lokalno infrastrukturo. Avto je zjturaj vedno poln in uporabnik bruto porabi veliko manj časa za polnjenjena leto, kot voznik naftnega avtomobila. Ko to ugotivš, vidiš, da je nevzdržna izguba časa hodit na bencinske črapalke po nafto.
Največja bolečina trgovcem z nato je, da elektriko polniš doma in ne na črpalkah, kjer potem kupiš astronomsko drage sendviče, vode, sladice, bedarije....