[komendator]
> [usimoncic]
> > [komendator]
> >
> > Summa summarum: »ekonomija vodika«.
>
> Še enkrat: Dokler v termoelektrarnah kurimo ogljik za proizvodnjo elektrike, je razmišljanje o električnih (tudi vodikovih) avtih primerno zgolj za gostilniško nakladanje.
>
> Pa da ne omenjam tega, da nekateri kurijo nafto zato da jih ne zebe.

Dve tretjini vse svetovne elektrike pridobimo v termoelektrarnah, ki so energetsko neučinkovite in hkrati precej obremenjujejo okolje. Vse tehnološko visoko razvite družbe že dolgo intenzivno razmišljajo (ne samo v lokalih...), iščejo, preizkušajo in uvajajo alternativne, trajnejše, učinkovitejše in čistejše rešitve.

Edina realna alternativa premogovnim TE je znana (jedrska energija), a je politično nesprejemljiva. Ko se bo tu kaj spremenilo, se lahko pogovarjamo, če bi raje šli na vodik, ali raje sintetizirali ogljikovodike. Do takrat pa nima smisla.

[usimoncic]
> [pobalin]
> Mečkanje in drobljenje avtomobilskega pleha, ki gre potem nazaj v železarne, sem že videl, nisem pa še videl reportaže o postopku reciklaže baterij. Če kdo ve zanjo, se zelo močno in vroče priporočam.

Pri svinčevih baterijah to ni problem oz. so stare baterije še precej vredne zaradi materiala v njih. Za ostalo pa ni dosti znanega.

Opravičujem se, ker nisem bil dovolj jasen. Seveda sem imel v mislih moderne litij-*ske in podobne baterije iz računalnikov, mobijev, zabavne elektronike, električnih avtomobilov itn.

[0513ANITO]
> [komendator]
> > [0513ANITO]
> > > [komendator]
> > > > [usimoncic]
> > > > > [komendator]
> > > > >
> > > > > Summa summarum: »ekonomija vodika«.
> > > >
> > > > Še enkrat: Dokler v termoelektrarnah kurimo ogljik za proizvodnjo elektrike, je razmišljanje o električnih (tudi vodikovih) avtih primerno zgolj za gostilniško nakladanje.
> > > >
> > > > Pa da ne omenjam tega, da nekateri kurijo nafto zato da jih ne zebe.
> > >
> > > Dve tretjini vse svetovne elektrike pridobimo v termoelektrarnah, ki so energetsko neučinkovite in hkrati precej obremenjujejo okolje. Vse tehnološko visoko razvite družbe že dolgo intenzivno razmišljajo (ne samo v lokalih...), iščejo, preizkušajo in uvajajo alternativne, trajnejše, učinkovitejše in čistejše rešitve.
> >
> > Večje oslarije kot si jo zgoraj napisal o termoelektrarnah težko zapišeš.
> >
> > Zato ti pa v vsakem trenutku lahko zagotovijo zadosti potrebne moči. Pa če sije sonce, pada dež je zima, poletje, noč, ....
> >
> > Alternativa tega ni zmožna. AMEN.
>
> Bo bolj držalo, da komentiraš odgovor "usimoncic"-u in si prirejaš interpretacijo.
> Nekaj je ocena (primerjalne) energetske učinkovitosti in strateška vizija, drugo pa današnja vloga neke TE v določenem energetskem sistemu.

Ja pa ti res misliš, da bodo v bljižni bodočnosti energetski sistem drži gor alternativni viri?
Brez Termoelektrarn (Jedrske vključene) tudi v bodoče ne bo šlo.

Ne, ne mislim tako.
Vprašanje pa je, kaj konkretno si kdo predstavlja pod "bližnjo prihodnostjo"? Človeštvo ima (še) možnost, da se v nekem obdobju preusmeri na vzdržno rast. To smo v veliki meri že spoznali na lokalni in globalni ravni in premikamo se v pozitivno smer. Dovolj hitro in odločno? Upajmo, kajti ni vnaprej izključeno, da bo prej kolapsirala svetovna klima in se totalno razplamteli konflikti zaradi pomanjkanja energentov, vode in hrane. Potrebujemo manj sebičnosti in več razumevanja in sodelovanja.

[komendator]
> [0513ANITO]
> > [komendator]
> > > [0513ANITO]
> > > > [komendator]
> > > > > [usimoncic]
> > > > > > [komendator]
> > > > > >
> > > > > > Summa summarum: »ekonomija vodika«.
> > > > >
> > > > > Še enkrat: Dokler v termoelektrarnah kurimo ogljik za proizvodnjo elektrike, je razmišljanje o električnih (tudi vodikovih) avtih primerno zgolj za gostilniško nakladanje.
> > > > >
> > > > > Pa da ne omenjam tega, da nekateri kurijo nafto zato da jih ne zebe.
> > > >
> > > > Dve tretjini vse svetovne elektrike pridobimo v termoelektrarnah, ki so energetsko neučinkovite in hkrati precej obremenjujejo okolje. Vse tehnološko visoko razvite družbe že dolgo intenzivno razmišljajo (ne samo v lokalih...), iščejo, preizkušajo in uvajajo alternativne, trajnejše, učinkovitejše in čistejše rešitve.
> > >
> > > Večje oslarije kot si jo zgoraj napisal o termoelektrarnah težko zapišeš.
> > >
> > > Zato ti pa v vsakem trenutku lahko zagotovijo zadosti potrebne moči. Pa če sije sonce, pada dež je zima, poletje, noč, ....
> > >
> > > Alternativa tega ni zmožna. AMEN.
> >
> > Bo bolj držalo, da komentiraš odgovor "usimoncic"-u in si prirejaš interpretacijo.
> > Nekaj je ocena (primerjalne) energetske učinkovitosti in strateška vizija, drugo pa današnja vloga neke TE v določenem energetskem sistemu.
>
> Ja pa ti res misliš, da bodo v bljižni bodočnosti energetski sistem drži gor alternativni viri?
> Brez Termoelektrarn (Jedrske vključene) tudi v bodoče ne bo šlo.

Ne, ne mislim tako.
Vprašanje pa je, kaj konkretno si kdo predstavlja pod "bližnjo prihodnostjo"? Človeštvo ima (še) možnost, da se v nekem obdobju preusmeri na vzdržno rast. To smo v veliki meri že spoznali na lokalni in globalni ravni in premikamo se v pozitivno smer. Dovolj hitro in odločno? Upajmo, kajti ni vnaprej izključeno, da bo prej kolapsirala svetovna klima in se totalno razplamteli konflikti zaradi pomanjkanja energentov, vode in hrane. Potrebujemo manj sebičnosti in več razumevanja in sodelovanja.

Ko si začel pisati o trajnostnem razvoju in vzdrđžni rasti sem nehal brat.
Pa Lučko Kajfež in Ala Gora mi pozdravi.

Adijo.

[usimoncic]
Da se razumemo: ogljikovodike se da sintetizirati tudi iz ogljika in vode, nista samo nafta in plin. Ogljika je še precej v premogu. Če pa ga ne uporabljaš kot vir energije, bi za sintezo ogljikovodikov najverjetneje zadoščala že obnovljiva proiizvodnja iz biomase, kamor pride iz CO2 iz zraka. Tako da, kakorkoli se obračaš, problem je izvor energije, ne ogljik.

Problem je pretiravanje.
Menda ne bom skuril vso koruzo s sosedove njive, da bi se lahko odpeljal na dopust ali 'šoping'? Mnogi ljudje na tem planetu stradajo zaradi sebične neumnosti. Vse razpoložljive zelene površine tega sveta ne bi zadoščale za nore scenarije željenih količin pridelanih biogoriv. In menda nismo sami na tem planetu, menda za vsako težavo raste rožica,.. Energetska zasnova ni vzdržna, planet drvi v prenaseljenost, deforestacijo, klimatski stroj se pregreva, biodiverziteta rapidno izginja,…
Naj zaključim s prispodobo: če se ti končno odlomi (na napačnem koncu žagana) zelena veja, na kateri sediš in z glavo priletiš v beton, če prižgeš avto v zaprti garaži in 'zaspiš', takrat ti tudi vsa znanost tega sveta ne pomaga več.

[0513ANITO]
> [komendator]
> > [0513ANITO]
> > > [komendator]
> > > > [0513ANITO]
> > > > > [komendator]
> > > > > > [usimoncic]
> > > > > > > [komendator]
> > > > > > >
> > > > > > > Summa summarum: »ekonomija vodika«.
> > > > > >
> > > > > > Še enkrat: Dokler v termoelektrarnah kurimo ogljik za proizvodnjo elektrike, je razmišljanje o električnih (tudi vodikovih) avtih primerno zgolj za gostilniško nakladanje.
> > > > > >
> > > > > > Pa da ne omenjam tega, da nekateri kurijo nafto zato da jih ne zebe.
> > > > >
> > > > > Dve tretjini vse svetovne elektrike pridobimo v termoelektrarnah, ki so energetsko neučinkovite in hkrati precej obremenjujejo okolje. Vse tehnološko visoko razvite družbe že dolgo intenzivno razmišljajo (ne samo v lokalih...), iščejo, preizkušajo in uvajajo alternativne, trajnejše, učinkovitejše in čistejše rešitve.
> > > >
> > > > Večje oslarije kot si jo zgoraj napisal o termoelektrarnah težko zapišeš.
> > > >
> > > > Zato ti pa v vsakem trenutku lahko zagotovijo zadosti potrebne moči. Pa če sije sonce, pada dež je zima, poletje, noč, ....
> > > >
> > > > Alternativa tega ni zmožna. AMEN.
> > >
> > > Bo bolj držalo, da komentiraš odgovor "usimoncic"-u in si prirejaš interpretacijo.
> > > Nekaj je ocena (primerjalne) energetske učinkovitosti in strateška vizija, drugo pa današnja vloga neke TE v določenem energetskem sistemu.
> >
> > Ja pa ti res misliš, da bodo v bljižni bodočnosti energetski sistem drži gor alternativni viri?
> > Brez Termoelektrarn (Jedrske vključene) tudi v bodoče ne bo šlo.
>
> Ne, ne mislim tako.
> Vprašanje pa je, kaj konkretno si kdo predstavlja pod "bližnjo prihodnostjo"? Človeštvo ima (še) možnost, da se v nekem obdobju preusmeri na vzdržno rast. To smo v veliki meri že spoznali na lokalni in globalni ravni in premikamo se v pozitivno smer. Dovolj hitro in odločno? Upajmo, kajti ni vnaprej izključeno, da bo prej kolapsirala svetovna klima in se totalno razplamteli konflikti zaradi pomanjkanja energentov, vode in hrane. Potrebujemo manj sebičnosti in več razumevanja in sodelovanja.

Ko si začel pisati o trajnostnem razvoju in vzdrđžni rasti sem nehal brat.
Pa Lučko Kajfež in Ala Gora mi pozdravi.

Adijo.

Ja škoda, ker potem bi prišel tudi do zadnjih dveh pojmov zadnjega stavka... ;)
Glej, vsak ima pravico do svojega prepričanja, ljudje se spreminjamo in čas bo dal številne odgovore.
lp

[komendator]
> [usimoncic]
> Da se razumemo: ogljikovodike se da sintetizirati tudi iz ogljika in vode, nista samo nafta in plin. Ogljika je še precej v premogu. Če pa ga ne uporabljaš kot vir energije, bi za sintezo ogljikovodikov najverjetneje zadoščala že obnovljiva proiizvodnja iz biomase, kamor pride iz CO2 iz zraka. Tako da, kakorkoli se obračaš, problem je izvor energije, ne ogljik.

Problem je pretiravanje.
Menda ne bom skuril vso koruzo s sosedove njive, da bi se lahko odpeljal na dopust ali 'šoping'?

Glej, eno je, če koruzo kuriš za energijo oz. iz nje z uplinjanjem pridobivaš singas in iz njega ogljikovodike, drugo je, če jo uporabiš kot vir ogljika in znaten delež energije prispevaš v obliki vodika (elektroliza vode). V drugem primeru jo za enako količino ogljikovodikov porabiš bistveno manj; rabiš pa en resen vir električne energije, kar je sicer tudi osnoven pogoj za ekonomijo vodika. Pa da ne pozabimo, biomasa ni samo koruza, je tudi les in biološki odpadki ipd. Prvega v velikih količinah kurimo za toploto in zraven nekateri mislijo kako so ekološki, drugo pa ponavadi pustimo da zgnije.

[usimoncic]
> [komendator]
> > [usimoncic]
> > > [komendator]
> > >
> > > Summa summarum: »ekonomija vodika«.
> >
> > Še enkrat: Dokler v termoelektrarnah kurimo ogljik za proizvodnjo elektrike, je razmišljanje o električnih (tudi vodikovih) avtih primerno zgolj za gostilniško nakladanje.
> >
> > Pa da ne omenjam tega, da nekateri kurijo nafto zato da jih ne zebe.
>
> Dve tretjini vse svetovne elektrike pridobimo v termoelektrarnah, ki so energetsko neučinkovite in hkrati precej obremenjujejo okolje. Vse tehnološko visoko razvite družbe že dolgo intenzivno razmišljajo (ne samo v lokalih...), iščejo, preizkušajo in uvajajo alternativne, trajnejše, učinkovitejše in čistejše rešitve.

Edina realna alternativa premogovnim TE je znana (jedrska energija), a je politično nesprejemljiva. Ko se bo tu kaj spremenilo, se lahko pogovarjamo, če bi raje šli na vodik, ali raje sintetizirali ogljikovodike. Do takrat pa nima smisla.

A politično nesprejemljiva? Viš ti njih, zarukance politične! Kako pa kaj zaloge uranove rude in njihove lokacije? Jih bomo sintetizirali in si jih bratsko razdelili? Varnostna in okoljska tveganja, eksterni stroški, ... (www.focus.si/index.p...?node=221)
Ravnanja morajo biti premišljena, kompleksna (raznovrstna) in komplementarna (dopolnjujoča). Realpolitika se igra z ustreznimi kartami.

[komendator]
> [usimoncic]
> > [komendator]
> > > [usimoncic]
> > > > [komendator]
> > > >
> > > > Summa summarum: »ekonomija vodika«.
> > >
> > > Še enkrat: Dokler v termoelektrarnah kurimo ogljik za proizvodnjo elektrike, je razmišljanje o električnih (tudi vodikovih) avtih primerno zgolj za gostilniško nakladanje.
> > >
> > > Pa da ne omenjam tega, da nekateri kurijo nafto zato da jih ne zebe.
> >
> > Dve tretjini vse svetovne elektrike pridobimo v termoelektrarnah, ki so energetsko neučinkovite in hkrati precej obremenjujejo okolje. Vse tehnološko visoko razvite družbe že dolgo intenzivno razmišljajo (ne samo v lokalih...), iščejo, preizkušajo in uvajajo alternativne, trajnejše, učinkovitejše in čistejše rešitve.
>
> Edina realna alternativa premogovnim TE je znana (jedrska energija), a je politično nesprejemljiva. Ko se bo tu kaj spremenilo, se lahko pogovarjamo, če bi raje šli na vodik, ali raje sintetizirali ogljikovodike. Do takrat pa nima smisla.

A politično nesprejemljiva? Viš ti njih, zarukance politične! Kako pa kaj zaloge uranove rude in njihove lokacije? Jih bomo sintetizirali in si jih bratsko razdelili?

Še N-tič na tem forumu:
- Cena urana je majhen delež v celotni ceni elektrike iz NE (desetkratno povečanje cene urana bi recimo podražilo elektriko iz NE za faktor 2, kar pomeni, da bi bila ta elektrika še vedno bistveno cenejša od solarne).
- Urana je nekaj povsod (tudi v zemlji pred tvojo bajto). Seveda se ga ob sedanji ceni ne splača tam pridobivati, ob ustrezno višji ceni bi se ga splačalo. Sicer pa je rudnikov, kjer bi bilo pridobivanje urana rentabilno že ob malo višji ceni, več kot dovolj. Tudi v Sloveniji ga imamo.
- Poleg uranovega cikla obstaja tudi Torijev cikel.
- Tisto, čemur laiki rečejo jedrski odpadki, je v bistvu delno izrabljeno gorivo, katerega se splača reprocesirati.

Aja, v tistih nekaj deset tisoč letih, ko bi potencialno pokurili ves uran in torij, bo pa menda tudi fuzija že rentabilna.

Varnostna in okoljska tveganja, eksterni stroški, ... (www.focus.si/index.p...?node=221)

Totalen bulšit je vse od prvega stavka: "Iztržek jedrske energije je premajhen glede na stroške, saj mora visoke investicije in ogromne obratovalne stroške ponavadi pokriti država s subvencijami." V realnem življenju se subvencionira "zeleno energijo" z dobički iz jedrske energije. Izjema je nekaj hidroelektraren, kjer pa smo žal precej omejeni z naravnimi danostmi.

Ravnanja morajo biti premišljena, kompleksna (raznovrstna) in komplementarna (dopolnjujoča). Realpolitika se igra z ustreznimi kartami.

Ja, to pa drži. Jedrska energija ni za butalce. A k sreči si Slovenija vsaj pri nuklearki ne dovoli, da bi politične igrice ogrozile njeno varno obratovanje.

Drži, vendar zadeve se spreminjajo, sem zmeren optimist.
lp

Da bi pa kdo nalimal kakšne solarne celice na streho in havbe avtomobilov, pa ne pride v poštev ? Samo vprašam.

Še N-tič na tem forumu:
- Cena urana je majhen delež v celotni ceni elektrike iz NE (desetkratno povečanje cene urana bi recimo podražilo elektriko iz NE za faktor 2, kar pomeni, da bi bila ta elektrika še vedno bistveno cenejša od solarne).
- Urana je nekaj povsod (tudi v zemlji pred tvojo bajto). Seveda se ga ob sedanji ceni ne splača tam pridobivati, ob ustrezno višji ceni bi se ga splačalo. Sicer pa je rudnikov, kjer bi bilo pridobivanje urana rentabilno že ob malo višji ceni, več kot dovolj. Tudi v Sloveniji ga imamo.
- Poleg uranovega cikla obstaja tudi Torijev cikel.
- Tisto, čemur laiki rečejo jedrski odpadki, je v bistvu delno izrabljeno gorivo, katerega se splača reprocesirati.

Aja, v tistih nekaj deset tisoč letih, ko bi potencialno pokurili ves uran in torij, bo pa menda tudi fuzija že rentabilna.

> Varnostna in okoljska tveganja, eksterni stroški, ... (www.focus.si/index.p...?node=221)

Totalen bulšit je vse od prvega stavka: "Iztržek jedrske energije je premajhen glede na stroške, saj mora visoke investicije in ogromne obratovalne stroške ponavadi pokriti država s subvencijami." V realnem življenju se subvencionira "zeleno energijo" z dobički iz jedrske energije. Izjema je nekaj hidroelektraren, kjer pa smo žal precej omejeni z naravnimi danostmi.

> Ravnanja morajo biti premišljena, kompleksna (raznovrstna) in komplementarna (dopolnjujoča). Realpolitika se igra z ustreznimi kartami.

Ja, to pa drži. Jedrska energija ni za butalce. A k sreči si Slovenija vsaj pri nuklearki ne dovoli, da bi politične igrice ogrozile njeno varno obratovanje.

1.) »Cena..«.. (www.focus.si/index.p...?node=223) Razširjenost urana: povprečno ga je 3gr/t v zemeljski skorji in 3mg/t v morski vodi. …www.focus.si/index.p...?node=2219 ...In potem pridemo tudi do rudnika Žirovski vrh, ki je 'out' zaradi nerentabilnosti. Zapirajo ga že desetletje prek končnega roka. Le zakaj?
2.) »Poleg uranovega cikla obstaja tudi Torijev cikel.«…(?) Kaj pa je nizkoradioaktivni torij s svojo dolgo razpolovno dobo? Tudi tu smo še v fazi raziskav...
3.) Jedrskih odpadkov se ne splača "reprocesuirati" (www.wise-uranium.org...ml#LWRFUEL ).
4.) Proces fuzije (at.zlitja) ni znanstvena fantastika (ITER, mednarodni eksperiment v Franciji), do komercialne uporabe pa je še zelo daleč. Seveda ne moremo čakati desettisoče let.. Človeštvo niti slučajno nima na razpolago toliko časa za rešitve.
5.) Sem ti prilepil samo eno od strani, ki pojasnjuje. Škoda, da si kar celo podpoglavje (»Ekonomika«) označil za "bullshit". Morda bi moral le bolj pazljivo brati? »Zeleno energijo« subvencionira jedrska, ker je tako tudi edino prav. Naravne danosti za HE imamo izjemne, niso pa neomejene.
lp

Uran je pač tržno blago. In če ga bo primanjkovalo, mu bo cena zrasla. Omenil sem majhno senzitivnost cene električne energije na ceno urana. Omenil sem možne alternativne vire (reprocesiranje, nahajališča z manjšo vsebnostjo urana) v primeru, da trg ceno urana močno dvigne. Omenil sem možnost torijevega cikla, ki je sicer res še v raziskavah, a vseeno bližje realnosti, kot fuzija. Ne vem kaj še hočeš, da boš verjel, da so pri jedrski energiji zaloge goriva še najmanjši problem?

Pa še tole:

»Zeleno energijo« subvencionira jedrska, ker je tako tudi edino prav.

Prav je, da se z dobički iz dobičkonosnih dejavnosti financira bazične raziskave. Ni pa prav, da se z njimi financira masovno implementacijo tehnološko nezrelih in nerentabilnih tehnologij.

Naravne danosti za HE imamo izjemne, niso pa neomejene.

Res imamo še nekaj neizkoriščenih virov. Predvsem Muro in nekaj manjših rek in potokov. Vsega skupaj pa ni dovolj za našo porabo elektrike. Izjemno, v primerjavi z Nizozemsko, a zelo borno v primerjavi z Norveško.

[usimoncic]
Uran je pač tržno blago. In če ga bo primanjkovalo, mu bo cena zrasla. Omenil sem majhno senzitivnost cene električne energije na ceno urana. Omenil sem možne alternativne vire (reprocesiranje, nahajališča z manjšo vsebnostjo urana) v primeru, da trg ceno urana močno dvigne. Omenil sem možnost torijevega cikla, ki je sicer res še v raziskavah, a vseeno bližje realnosti, kot fuzija. Ne vem kaj še hočeš, da boš verjel, da so pri jedrski energiji zaloge goriva še najmanjši problem?

Pa še tole:
> »Zeleno energijo« subvencionira jedrska, ker je tako tudi edino prav.

Prav je, da se z dobički iz dobičkonosnih dejavnosti financira bazične raziskave. Ni pa prav, da se z njimi financira masovno implementacijo tehnološko nezrelih in nerentabilnih tehnologij.

> Naravne danosti za HE imamo izjemne, niso pa neomejene.

Res imamo še nekaj neizkoriščenih virov. Predvsem Muro in nekaj manjših rek in potokov. Vsega skupaj pa ni dovolj za našo porabo elektrike. Izjemno, v primerjavi z Nizozemsko, a zelo borno v primerjavi z Norveško.

1.) Uran je mnogo več kot tržno blago (varnost). Glede na vse eksterne stroške so v posamičnih primerih zaloge in cena res lahko manjši problem, nikoli pa niso najmanjši. Če bi bilo tako, bi se vsi brezskrbno valjali v denarju in zlatu, kajti tudi tega je povprečno veliko v okolju... In »reprocesuiranje« je še vedno nesmiselno…
2.) Podobna je posredna trditev, da je JE dobičkonosna dejavnost. So naše železnice dobičkonosne? Koristi niso vedno neposredne. Na srečo imajo glede subvencioniranja »tehnološko nezrelih in nerentabilnih tehnologij« stroka, politika in prevladujoča javnost popolnoma drugačno stališče. Gre za manj boleč prehod na energetsko vzdržen in trajnosten družbeni razvoj.
3.) Če že pristajaš na ekstremnih primerjavah in jih daješ za referenco, potem bodi podobno dosleden tudi glede razširjenosti zalog in cen urana…

[komendator]
> [usimoncic]
> Uran je pač tržno blago. In če ga bo primanjkovalo, mu bo cena zrasla. Omenil sem majhno senzitivnost cene električne energije na ceno urana. Omenil sem možne alternativne vire (reprocesiranje, nahajališča z manjšo vsebnostjo urana) v primeru, da trg ceno urana močno dvigne. Omenil sem možnost torijevega cikla, ki je sicer res še v raziskavah, a vseeno bližje realnosti, kot fuzija. Ne vem kaj še hočeš, da boš verjel, da so pri jedrski energiji zaloge goriva še najmanjši problem?
>
> Pa še tole:
> > »Zeleno energijo« subvencionira jedrska, ker je tako tudi edino prav.
>
> Prav je, da se z dobički iz dobičkonosnih dejavnosti financira bazične raziskave. Ni pa prav, da se z njimi financira masovno implementacijo tehnološko nezrelih in nerentabilnih tehnologij.
>
> > Naravne danosti za HE imamo izjemne, niso pa neomejene.
>
> Res imamo še nekaj neizkoriščenih virov. Predvsem Muro in nekaj manjših rek in potokov. Vsega skupaj pa ni dovolj za našo porabo elektrike. Izjemno, v primerjavi z Nizozemsko, a zelo borno v primerjavi z Norveško.

1.) Uran je mnogo več kot tržno blago (varnost).

Ja, uran je res tudi strateška surovina. Zato ga pač Ahmed, ki je zadel na lotu, ne more kar kupiti. Slovenija ga pa lahko. Prav tako lahko začne s proizvodnjo.

Glede na vse eksterne stroške so v posamičnih primerih zaloge in cena res lahko manjši problem, nikoli pa niso najmanjši.

Niso najmanjši problem, a tudi ne kritični, kot ti navajaš.

Če bi bilo tako, bi se vsi brezskrbno valjali v denarju in zlatu, kajti tudi tega je povprečno veliko v okolju...

Do zlata in do denarja lahko prideš. Povsem zakonito. Seveda pa ne brez truda. Isto je z Uranom.

In »reprocesuiranje« je še vedno nesmiselno…

Še n-tič: Ekonomičnost reprocesiranja je stvar ekonomije in cene urana. Pa ko že provociraš: A si kdaj slišal za hitre oplodne reaktorje? Še ena od tehnologij (ki sicer še ni povsem razvita, a neprimerno dlje v razvoju, kot fuzija), ki lahko bistveno spremenijo potrebe po uranu v primeru masovnega prehoda na JE.

2.) Podobna je posredna trditev, da je JE dobičkonosna dejavnost.

Kaj drugega pa naj bi rekel? JE je dobičkonosna dejavnost! Tvoje mnenje ne spremeni tega dejstva, pa tudi če ga vsak dan 100× napišeš na tem forumu.

Če JE ne bi bila dobičkonosna dejavnost, ne bi zainteresirani investitorji stali v vrsti, ko se kakšna država odloči za gradnjo nuklearke.

So naše železnice dobičkonosne?

Niso, pa bi lahko bile. In kaj potem? To ne spremeni dejstva, da je JE rentabilna.

Koristi niso vedno neposredne.

Tudi posredne koristi/škoda so večinoma merljiva zadeva. Kaj ima to veze z rentabilnostjo JE?

Na srečo imajo glede subvencioniranja »tehnološko nezrelih in nerentabilnih tehnologij« stroka, politika in prevladujoča javnost popolnoma drugačno stališče. Gre za manj boleč prehod na energetsko vzdržen in trajnosten družbeni razvoj.

Stroka ima svoje interese in niti slučajno ne enotnega mnenja (vsak berač svojo malho hvali). Politiko boli ku*** za realne probleme, kot je energetika. Prevladujoča javnost pa naivno kupuje zgodbice mnenjskih voditeljev (a.k.a. strokovnjakov), edino računa nočejo plačati, čeprav so sami naročili. T.i. energetsko vzdržen in trajnosten družbeni razvoj je še eden od terminov, ki ga razne interesne skupine zlorabljajo pri svoji propagandi.

3.) Če že pristajaš na ekstremnih primerjavah in jih daješ za referenco, potem bodi podobno dosleden tudi glede razširjenosti zalog in cen urana…

Pa kaj vendar hočeš slišati? Vse kar je bistvenega o uranu in njegovih zalogah, je bilo že premletega. A ti še kar nekaj tumbaš svoje blodnje, da so za JE problem zaloge urana. Niso! JE energija ima dva druga problema. Prvi je politični, ki je v večini držav realno nerešljiv. Drugi je varnostni, ki sicer zahteva določene investicije, a je rešljiv in še vedno ne pokvari siceršnje rentabilnosti JE.

[usimoncic]
> [komendator]
> > [usimoncic]
> > Uran je pač tržno blago. In če ga bo primanjkovalo, mu bo cena zrasla. Omenil sem majhno senzitivnost cene električne energije na ceno urana. Omenil sem možne alternativne vire (reprocesiranje, nahajališča z manjšo vsebnostjo urana) v primeru, da trg ceno urana močno dvigne. Omenil sem možnost torijevega cikla, ki je sicer res še v raziskavah, a vseeno bližje realnosti, kot fuzija. Ne vem kaj še hočeš, da boš verjel, da so pri jedrski energiji zaloge goriva še najmanjši problem?
> >
> > Pa še tole:
> > > »Zeleno energijo« subvencionira jedrska, ker je tako tudi edino prav.
> >
> > Prav je, da se z dobički iz dobičkonosnih dejavnosti financira bazične raziskave. Ni pa prav, da se z njimi financira masovno implementacijo tehnološko nezrelih in nerentabilnih tehnologij.
> >
> > > Naravne danosti za HE imamo izjemne, niso pa neomejene.
> >
> > Res imamo še nekaj neizkoriščenih virov. Predvsem Muro in nekaj manjših rek in potokov. Vsega skupaj pa ni dovolj za našo porabo elektrike. Izjemno, v primerjavi z Nizozemsko, a zelo borno v primerjavi z Norveško.
>
> 1.) Uran je mnogo več kot tržno blago (varnost).

Ja, uran je res tudi strateška surovina. Zato ga pač Ahmed, ki je zadel na lotu, ne more kar kupiti. Slovenija ga pa lahko. Prav tako lahko začne s proizvodnjo.

> Glede na vse eksterne stroške so v posamičnih primerih zaloge in cena res lahko manjši problem, nikoli pa niso najmanjši.

Niso najmanjši problem, a tudi ne kritični, kot ti navajaš.

> Če bi bilo tako, bi se vsi brezskrbno valjali v denarju in zlatu, kajti tudi tega je povprečno veliko v okolju...

Do zlata in do denarja lahko prideš. Povsem zakonito. Seveda pa ne brez truda. Isto je z Uranom.

> In »reprocesuiranje« je še vedno nesmiselno…

Še n-tič: Ekonomičnost reprocesiranja je stvar ekonomije in cene urana. Pa ko že provociraš: A si kdaj slišal za hitre oplodne reaktorje? Še ena od tehnologij (ki sicer še ni povsem razvita, a neprimerno dlje v razvoju, kot fuzija), ki lahko bistveno spremenijo potrebe po uranu v primeru masovnega prehoda na JE.

> 2.) Podobna je posredna trditev, da je JE dobičkonosna dejavnost.

Kaj drugega pa naj bi rekel? JE je dobičkonosna dejavnost! Tvoje mnenje ne spremeni tega dejstva, pa tudi če ga vsak dan 100× napišeš na tem forumu.

Če JE ne bi bila dobičkonosna dejavnost, ne bi zainteresirani investitorji stali v vrsti, ko se kakšna država odloči za gradnjo nuklearke.

> So naše železnice dobičkonosne?

Niso, pa bi lahko bile. In kaj potem? To ne spremeni dejstva, da je JE rentabilna.

> Koristi niso vedno neposredne.

Tudi posredne koristi/škoda so večinoma merljiva zadeva. Kaj ima to veze z rentabilnostjo JE?

> Na srečo imajo glede subvencioniranja »tehnološko nezrelih in nerentabilnih tehnologij« stroka, politika in prevladujoča javnost popolnoma drugačno stališče. Gre za manj boleč prehod na energetsko vzdržen in trajnosten družbeni razvoj.

Stroka ima svoje interese in niti slučajno ne enotnega mnenja (vsak berač svojo malho hvali). Politiko boli ku*** za realne probleme, kot je energetika. Prevladujoča javnost pa naivno kupuje zgodbice mnenjskih voditeljev (a.k.a. strokovnjakov), edino računa nočejo plačati, čeprav so sami naročili. T.i. energetsko vzdržen in trajnosten družbeni razvoj je še eden od terminov, ki ga razne interesne skupine zlorabljajo pri svoji propagandi.

> 3.) Če že pristajaš na ekstremnih primerjavah in jih daješ za referenco, potem bodi podobno dosleden tudi glede razširjenosti zalog in cen urana…

Pa kaj vendar hočeš slišati? Vse kar je bistvenega o uranu in njegovih zalogah, je bilo že premletega. A ti še kar nekaj tumbaš svoje blodnje, da so za JE problem zaloge urana. Niso! JE energija ima dva druga problema. Prvi je politični, ki je v večini držav realno nerešljiv. Drugi je varnostni, ki sicer zahteva določene investicije, a je rešljiv in še vedno ne pokvari siceršnje rentabilnosti JE.

Jaz sem nad Komentatorjem že davno obupal. Tudi ostali so.

> 1.) Uran je mnogo več kot tržno blago (varnost).

Ja, uran je res tudi strateška surovina. Zato ga pač Ahmed, ki je zadel na lotu, ne more kar kupiti. Slovenija ga pa lahko. Prav tako lahko začne s proizvodnjo.

Strategija teroristov ni nakup na legalnem trgu, če pa že, kvečjemu prek posrednikov. Slovenska proizvodnja je končana zgodba.

> Glede na vse eksterne stroške so v posamičnih primerih zaloge in cena res lahko manjši problem, nikoli pa niso najmanjši.

Niso najmanši, a tudi ne kritični, kot ti navajaš.

Glede na vse eksterne stroške so v posamičnih primerih zaloge in cena res lahko manjši problem, nikoli pa niso najmanjši. In v mnogih primerih postanejo naložbe zaradi prepleta številnih dejavnikov (eksterni stroški, ekonomičnost pridobivanja, sanacije nesreč,...) "kritične" (tvoj izraz), sicer bi bil delež energentov bistveno drugačen.

> Če bi bilo tako, bi se vsi brezskrbno valjali v denarju in zlatu, kajti tudi tega je povprečno veliko v okolju...

Do zlata in do denarja lahko prideš. Povsem zakonito. Seveda pa ne brez truda. Isto je z Uranom.

Si pa res mojster. V čem je že bila poanta moje pripombe? A ja, da lahko zakonito in s trudom pridemo do denarja in zlata...? A drugače pa da ne? Čudno, da je toliko kriminala in gorja na tem tako dobro založenem svetu?

> In »reprocesuiranje« je še vedno nesmiselno…

Še n-tič: Ekonomičnost reprocesiranja je stvar ekonomije in cene urana. Pa ko že provociraš: A si kdaj slišal za hitre oplodne reaktorje? Še ena od tehnologij (ki sicer še ni povsem razvita, a neprimerno dlje v razvoju, kot fuzija), ki lahko bistveno spremenijo potrebe po uranu v primeru masovnega prehoda na JE.

Glej, ekonomičnosti reprocesuiranja že zato ni, ker so potrebovali par desetletij in zapravili kakšno milijardo, da so to ugotovili. Noben bog tega danes ne počne. In še kakšno o "hitri oplodnji" naj bi rekla? Ne, hvala, s tem postom zaključujem tole debato.

> 2.) Podobna je posredna trditev, da je JE dobičkonosna dejavnost.

Kaj drugega pa naj bi rekel? JE je dobičkonosna dejavnost! Tvoje mnenje ne spremeni tega dejstva, pa tudi če ga vsak dan 100× napišeš na tem forumu.

Za začetek definiraj dobiček, potem pa napiši, koliko je bilo lani izplačanih dividend delničarjem?

Če JE ne bi bila dobičkonosna dejavnost, ne bi zainteresirani investitorji stali v vrsti, ko se kakšna država odloči za gradnjo nuklearke.

Investitorjem je načeloma vseeno, s kom bodo zaslužili in če je to lahkomiselna država z denarjem davkoplačevalcev, toliko bolje. TEŠ6 je lep primer, pa gradnja avtocestnega križa,...

> So naše železnice dobičkonosne?

Niso, pa bi lahko bile. In kaj potem? To ne spremeni dejstva, da je JE rentabilna.

Javi nam, ko bodo. Kaj, a zdaj je pa JE "samo" rentabilna? A ni več dobičkonosna?

> Koristi niso vedno neposredne.

Tudi posredne koristi/škoda so večinoma merljiva zadeva. Kaj ima to veze z rentabilnostjo JE?

Posredne koristi so že po definiciji težko merljive ali celo neizmerljive. Ker so posredne. Kaj ima to z JE Krško? Obe podjetji sta pomembni za nacionalno ekonomijo.

> Na srečo imajo glede subvencioniranja »tehnološko nezrelih in nerentabilnih tehnologij« stroka, politika in prevladujoča javnost popolnoma drugačno stališče. Gre za manj boleč prehod na energetsko vzdržen in trajnosten družbeni razvoj.

Stroka ima svoje interese in niti slučajno ne enotnega mnenja (vsak berač svojo malho hvali). Politiko boli ku*** za realne probleme, kot je energetika. Prevladujoča javnost pa naivno kupuje zgodbice mnenjskih voditeljev (a.k.a. strokovnjakov), edino računa nočejo plačati, čeprav so sami naročili. T.i. energetsko vzdržen in trajnosten družbeni razvoj je še eden od terminov, ki ga razne interesne skupine zlorabljajo pri svoji propagandi.

Ta pasaža je več kot dovolj zgovorna. Da imaš le ti prav...

> 3.) Če že pristajaš na ekstremnih primerjavah in jih daješ za referenco, potem bodi podobno dosleden tudi glede razširjenosti zalog in cen urana…

Pa kaj vendar hočeš slišati? Vse kar je bistvenega o uranu in njegovih zalogah, je bilo že premletega. A ti še kar nekaj tumbaš svoje blodnje, da so za JE problem zaloge urana. Niso! JE energija ima dva druga problema. Prvi je politični, ki je v večini držav realno nerešljiv. Drugi je varnostni, ki sicer zahteva določene investicije, a je rešljiv in še vedno ne pokvari siceršnje rentabilnosti JE.

Problem JE je seveda veliko bolj kompleksen, kot mi skušaš podtikati. Mislim, da sva si zaenkrat dovolj povedala.
lp

Jaz sem nad Komentatorjem že davno obupal. Tudi ostali so.

Ni videti, saj očitno pridno slediš debati.
In kdo so "ostali", ki ti sledijo?

OK, očitno nima smisla, da razpravljava o tehničnih zadevah glede jedrske energije. In ker si se spravil na mojo ohlapno uporabo pojmov rentabilnost/profitabilnost, ti bom glede tega vseeno odgovoril: Elektrika iz NEK stane ca. 25€/MWh, trenutna cena na borzi je okrog 30€/MWh, cena iz TEŠ6 prek 70€/MWh, gospodinjstva plačujemo ca. 100€/MWh (kar sicer vključuje omrežnino), odkupna cena za sončno energijo je ca. 250€/MWh. Iz teh dejstev lahko vsak sam presodi, če je JE rentabilna ali profitabilna ali se subvencionira z obnovljivimi viri.

[komendator]
> Jaz sem nad Komentatorjem že davno obupal. Tudi ostali so.

Ni videti, saj očitno pridno slediš debati.
In kdo so "ostali", ki ti sledijo?

jaz. se podpisem pod njegove poste.

[bc123a]
> [komendator]
> > Jaz sem nad Komentatorjem že davno obupal. Tudi ostali so.
>
> Ni videti, saj očitno pridno slediš debati.
> In kdo so "ostali", ki ti sledijo?

jaz. se podpisem pod njegove poste.

Le zakaj nisem presenečen?
Kam se podpisuješ je tvoja stvar, jaz se gotovo ne morem strinjati s takimi posti. In "jaz.", za razliko od "ostali", je ednina, čeprav dobro vem, da vas je kar nekaj s avtarkičnimi in anahronimi pogledi na nekatere probleme okolja.
lp

[pobalin]
S čim se lahko pohvali ta pompozno imenovani "Razvojni center za vodikove tehnologije" z enim samim zaposlenim in tretjim direktorjem v sedmih letih obstoja? Kor so zadnje strokovne objave so stare pet let in več,
gre očitno predvsem za konferenčno-medijske nastope in "testiranje" prijazno posojenih avtomobilov.
rcvt.si/dogodki/pret...i_dogodki/

Po nekaj letih je očitno interes in denarni tok za promocije in agitacije, pridobivanje projektov ipd. malo usahnil, zato si je tretji direktor RCVT omislil še rezervni scenarij, najprej kot s.p. ( erar.si/prejemnik/37490931/ ), od lani pa kot d.o.o. ( erar.si/prejemnik/91844118/ ).
Želim mu veliko sreče in tudi dolgoročnega uspeha.