Zasebnost

Izbrani forum: Odklop

Izbrana tema: Treniranje smejalnih mišic :)

Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

anon-195618 sporočil: 1.141
[Odklop] Tema: Treniranje smejalnih mišic :)
[#693098] 26.01.10 16:59 · odgovor na: anon-195618 (#693067)
Odgovori   +    5
xexexe .... ta novi forum .... časovne omejitve in tako-to .... ko sem hotel popraviti tak dolg text, da bi bil lahko bran (rabi malo več časa).... pa mi pride sporočilo: "Prepozno je za urejanje te objave, čas je potekel".
hehe, kaj bi nar'dili s shaman-klobasami (nikoli konca, pa Zeitnot, in tako-to) ma da ne klobasam zdaj tut' jaz, in EVO lepo formiran text .... (zgolj copy/paste) .... sorry

ZAPISNIK SV.PETRA

Zapisnik zaslišanja msgr. dr. Gregorija Rožmana v sprejemni pisarni sv. Petra, Nebeška vrata št. 5  
"Oprostite, ampak vi niste sveti Peter."
"Ne, jaz sem referentka za Vzhodno Evropo in Balkan."
"Mislil sem, da bo sveti Peter, morda Gospod..."
"Svetniki ne delajo v upravi, Vsemogočni pa... Samo on ve. Imate vse papirje?"
"Tukaj je mapa. Ampak jaz nisem čisto iz Vzhodne Evrope, veste. Mi smo bolj Zahod."
"Vidim, vidim. Rojen v Avstriji, delal v Jugoslaviji, umrl v Ameriki. Eden tistih. To sodi k meni. Dajte sem. Vidim, ja. Krstni list, birma, posvetitev, zadnje olje. Zakramenti so v redu. Post? No, to ni tako važno. Zapovedani prazniki. Hmm, spovedi. Niso po datumih. A katera manjka?"
"To je vse, kar so mi spodaj dali s sabo."
"Ja, to zelo lepo zgleda. Kaj ste tudi vi svetnik? Saj se vse blešči. Nikoli niste stopili na stran? Tudi misel na greh ne? A ste že bili na komisiji za pregled spovednih gradiv?"
"Rekli so mi, da za nadškofe ni treba, da gre avtomatsko naprej."
"Kdo vam je to rekel?"
"V dokumentaciji."
"Aha. So že oni parafirali. Prav. Ampak mora biti po datumih, veste. Bom jaz zložila. Če ne, je ena sama zmeda."
"Razumem."
"Tukaj vidim, so tudi priporočila. Kaj pa je to? Nekakšno odlikovanje? Naše?"
"Italijanski kralj in cesar mi je podelil red komandatorja italijanske krone."
"Hm. Datum je zanimiv. Ta rjava mapa sodi najbrž zraven. Kaj je to? Kdo vas je pa predlagal?"
"Il Duce, motu proprio."
"Duce? Mussolini?"
"Ja. Rekli so mi, da lahko priložim."
"S tem sem že enkrat imela sitnosti. Duce tukaj pri nas ne velja več prav veliko. On je bil socialist."
" Ja, ampak potem je postal fašist in tisto prej ne šteje. Nekako je v redu. Tako so mi rekli."
"Vidim, da ste mu napisali tudi zahvalno pismo. Lep slog, ampak nekoliko neprevidno. Kdo vam je rekel, da to prinesite"?
" Prijatelji iz Clevelanda."
" Jezus, kaj vse ljudje nosijo sem. Duce se cvre v peklu, dragi moj. Nahecali so vas. Tukaj so še neke nemške medalje in papirji z orlom."
"To je bilo kasneje. Lahko pojasnim. To niso čisto prave medalje, bolj priznanja. Malenkosti v resnici. To je dobil skoraj vsak."
"Zakaj je potem tukaj?"
"Spodaj so rekli, da naj imam vse pri sebi, ker utegne biti važno."
"Prav, bom dala v mapo. Spričevala, poslednje reči, mrliški list je regularen. Zdi se v redu."
"Lahko grem naprej?"
"Ne tako hitro. Prinesli ste cel kup papirja. Kje pa je potrdilo o nekaznovanju?"
"Nisem priložil, ker ga pravzaprav nimam, oziroma nisem ga mogel dvigniti. Sistem se je zamenjal. Pod prejšnjim režimom nisem bil kaznovan. Prav nasprotno, jaz sem dajal priporočila za kaznovanje. Potem pa se je vse obrnilo in so organizirali nekakšen proces. Cel kup nepravilnosti je bilo."
"Brez potrdila ne morete skozi. Tukaj tudi vidim zapisnike sodišča, blagoslavljanje orožja, krive prisege, transporti. Pa večerje pri Grazioliju. Se je tam res tako dobro jedlo?"
"Sama propaganda. Jaz sem vse dal ubogim."
"Kaj ste pa imeli s tem Hartlom, ki je spravil ob dobro ime celo meniško skupnost?"
"Nič. Enkrat ali dvakrat sva govorila po telefonu. Morda sem ga kdaj srečal. Ne spomnim se. Vedno v družbi."
"Uh. Gestapo. S kom ste se pa vi družili? In kaj je to tukaj? Prisega Hitlerju? Vaške straže? Z Rössenerjem sta skupaj delala vojsko? Rössener je do vratu v vrelem olju od dneva, ko je prišel sem. Pa ste vi bili škof ali poveljnik milice? Bergen-Belsen! To sploh ni moj resor. Jaz obdelujem navadne grešnike."
"Advokata hočem."
"Pri nas ima advokata samo Hudič. Kje pa ste bili kaznovani?"
"V resnici nisem bil kaznovan. No. Zdi se, kot da sem bil, ampak v resnici sem nedolžen. Vsi to vedo. Bile so neke zgodbe. Nič ni res."
"Potrdilo?"
"Nimam."
"Potem pa prosim nazaj in skozi prvi vhod levo dol. Ko pridete pred vrata, na katerih piše Purgatorij, vas bo nekdo sprejel. "
"Poslušajte, jaz sem poseben primer. To je komplicirana zgodba. Dovolite, da razložim."
"Samo hitro, nimam cele večnosti. Ampak vam že zdaj povem, da brez potrdila o nekaznovanju ne bo nič. Stvari morajo biti jasne. Ko se bodo v dolini Kidron v Jeruzalemu odprli grobovi in bo Kristus sedel nad Nebeškimi vrati, bodo na levi prekleti, na desni pa blaženi. Tam ni posebnih primerov. V čem je komplikacija?"
"Jaz sem mučenik."
"Mučenik? Potem ste pa sploh na napačnem koncu. Kako mučenik? Saj ste umrli v postelji. Komfortno stanovanje, centralno ogrevanje, avto. Sploh pa, mučenike obdelujejo na oddelku Deset tisoč nedolžnih. Tam se boste zmenili. Oddelek imajo v rokah eni primorski duhovniki. To so zelo fleksibilni ljudje. Navajeni so na vsega hudiča. Pili so ricinus in rabljeno motorno olje."
"Ne, tja raje ne bi šel."
"To so vaši sodržavljani. Mučeniki z vsemi urejenimi papirji. Priimki so vaši. Mislim, da je tudi en škof med njimi. Najbrž se bo zavzel za vas. Lahko dobite garancije, pričevanja. Čakajte, bom pogledala."
"Ne, ne. Ni treba. Jaz sem bolj psihološko trpel. Oni pa so tudi iz čisto druge province. Ne bi garantirali zame. Najbrž so tudi slabo informirani. O meni so govorili vse mogoče."
"Saj vam hočem samo pomagati. Kaj pa Judi? Imate tam kaj poznanstev?"
"Pri nas ni bilo Judov. Vsaj ne da bi vedel."
"Škoda. Dobre zveze imajo pri Jezusu. Zelo ga je pretreslo."
"Ampak oni so ga..."
"Oni so ga kaj?"
"Nič, nič. Zagotovo so med njimi tudi pošteni ljudje."
"Njih smo vzeli kar v paketu. Šest milijonov. Tukaj vidim, da so vaši ljudje stražili vlake, ko so jih vozili. Morda je res bolje, da tega ne omenjate."
"Jaz o tem nisem nič vedel."
"Kaj niste brali nemških časopisov? Saj je vse pisalo."
"Jaz berem bolj italijansko. Pa še tam v glavnem revije. Modo in te reči."
"Tudi v slovenščini se je veliko pisalo."
"Meni je tukaj silno neprijetno. Obravnavate me kot nekakšnega zločinca, ki se mora braniti."
"Kaj ste pa bili?"
" Kako kaj sem bil? Jaz sem skrbel za narod in njegov blagor. Vedno sem skrbel, da bi narod pod temi nasilneži nekako preživel."
"Pa imate kakšno dokumentacijo?"
"Saj je vse tam. Vse sem vam izročil."
"Narodov blagor. Poglejmo. Ko so prišli Italijani, ste pisali ta pisma in se silili za kolajne. Potem so prišli Nemci in ste delali spektakel zanje. Najbrž ste vedeli, da imajo cel narod na seznamih za likvidacijo?"
"Ja. Ampak sem narodu pomagal."
"Tako da ste jim organizirali zaveznike. Potem so prišli partizani in ste jo ucvrli." "Ampak oni so bili komunisti."
"In ste ta svoj narod prav njim prepustili in poskrbeli zase? Nerodno. Vse okrog vas je gorelo, vas pa niti osmodilo ni. Kar z dvigalom pojdite."
"Kam?"
"Pritisnite na klet tri. Samo vas bo peljalo. Plašč kar odložite."