UVOD
Ta zapis obravanva strateško utemeljitev obsežne fizične nabave zlata s strani Kitajske v obdobju zadnjih dveh let. Nabave Kitajske namreč močno presegajo uradno objavljane količine, a to ni del te vsebien. Fokus tukaj je na ugotavljanju kako Kitajska uporablja te nakupe za upravljanje tečajnega razmerja svoje valute z ameriškim dolarjem.
Obravnava ključne elemente vezano na arbitražo, ki jo Kitajski akterji uporabljajo. Prav tako osvetljuje morebitna upravičena pričakovanja dogodkov v prihodnsoti; predvsem vezano na verjetno nadaljnje kvantitativno sproščanja (QE) (ki se bo imenovalo vse kaj drugega, kakor QE, seveda).

UPRAVLJANJE TEČAJNEGA RAZMERJA
- Glavni razlog za kitajske nakupe zlata je ohranjanje stabilnega tečajnega razmerja med kitajskim juanom (RMB) in ameriškim dolarjem. Kot sem raziskoval v preteklosti je tečajno razmerje že nekaj časa prva skrbi KPK. Šele nato sledi ostalo.

- V obdobjih hitrih dvigov obrestnih mer v ZDA (čemur smo bili priča v zadnjih dveh letih) valute na razvijajočih se trgih pogosto izgubijo vrednost proti ameriškemu dolarju zaradi kreditnih razmikov (razlike v OM med dolgoročnimi DVP).

- (Kredibilna) predpostavka: Kitajska se je na to odzvala z nakupom velikih količin fizičnega zlata na mednarodni ravni. Kot mehanizem za omilitev razvrednotenje svoje valute.

- Torej, Kitajska je z namenom preprečevanja razvrednotenja svoje valute, da bi ohranila RMB in ameriški dolar v zelo ozkem razponu, s ključnim ciljem zaščite svoje gospodarstva, pričela kupovati fizično zlato na mednarodnih trgih. (Na to dejavnost bi znala vplivati nedavna sprememba administracije v ZDA, saj je potreba po usklajenem razvrednotenju RMB vse višja – vendar to zahteva dialog z ZDA. Kot se že raziskoval, to sicer dosti ne vpliva na nadaljevanje rasti cene zlata tudi proti zahodnim valutam.)

VZHODNO-ZAHODNA ZLATA ARBITRAŽA
- Kitajska ima lastno domačo borzo zlata (SGE), kjer se zlato vrednoti v RMB. Gre za precej svoboden oz. odprt trg, kjer sodelujejo tudi fizične osebe (s posredniki).

- Cena fizičnega zlata na kitajskem trgu je pogosto višja od cen na LBMA ali COMEX.

- Ta razlika v cenah ustvarja arbitražno priložnost, ki spodbuja kitajske banke in posrednike, da kupujejo cenejše zlato na LBMA in COMEX.

- Z zahtevo po fizični dostavi in z nakupom velikih količin zlata na zahodnih borzah zmanjšujejo zaloge fizičnega zlata, s čimer zvišujejo ceno zlata.

- Ker je fizično zlato cenejše na LBMA in COMEX, imajo kitajske banke in posredniki velik interes za nakup tega zlata. Fizični premiki zlata so ključni.

MEHANIZEM NABAVE ZLATA
- Kitajske entitete kupujejo fizično zlato pri LBMA, COMEX, neposredno pri rudarjih in rafinerijah po svetu, pri čemer uporabljajo tako ameriške dolarje kot RMB.

- To zlato se nato prepelje nazaj na Kitajsko, kjer se proda na SGE ali neposredno kitajski centralni banki (PBOC).

- Nakupi zlata na Kitajskem, vrednoteni v RMB, dvigujejo domačo ceno zlata.

- Kitajske banke in posredniki nato lahko to zlato prodajajo kitajski javnosti preko SGE ali neposredno PBOC. V finančnih analitičnih krogih se pojavljajo mnenja, da ozaveščeni igralci na Kitajskem pričakujejo bodoče (markoekonomsko potrebno) razvrednotenje RMB, kar je njihov motiv za kupovanje zlata (in marginalno seveda tudi Bitcoina).

SINHRONIZIRANO RAZVREDNOTENJE VALUT PROTI ZLATU
- Cena fizičnega zlata v ameriških dolarjih in v RMB narašča v istem tempu in sinhrono (bolj ali manj, recimo…).

- Obe valuti hkrati izgubljata vrednost proti fizičnemu zlatu, kar povzroča zgoraj opisani mehanizem.

- Ta sinhronizacija omogoča kitajski vladi, da ohranja stabilno tečajno razmerje svoje valute z ameriškim dolarjem.

LONDONSKI TRGA ZLATA
Poleg COMEX, LBMA in rudnikov/rafinerij kitajske banke in posredniki kupujejo velike količine fizičnega zlata tudi na londonskem OTC trgu. Ta del sem povzemal že pred kratkim zaradi nenavadnih navedb FT o nelogičnih razlogih za fizične premike zlata.

VPLIV PRIČAKOVANEGA QE V PRIHODNJE
Neposredne navedbe o tem, da namerava Kitajska izdati približno 600 milijard ameriških dolarjev ekvivalenta v RMB denominiranih suverenih obveznic so pavšalne novičarske informacije. Sicer držijo, vendar dosedaj napovedani zneski nikakor ne zadoščajo, če se želi Kitajska v letu 2025/2026 izogniti resni depresiji.

V podporo tej trditvi lahko omenim, da je Kitajska nedavno vzpostavila še obratno repo-faciliteto (nesrečen slovenski prevod: Reverse Repo Facility), kar nakazuje, da načrtuje izvajanja lastne oblike kvantitativnega sproščanja (QE) preko tega mehanizma. Le da tega ne bo imenovala QE in bomo mi (laična javnost) te dejavnosti ugotovili šele mesece pozneje (zaradi česar je v prvi vrsti smiselno opazovati trende/spremembe na grafikonih).

Povečana likvidnost v RMB, ki bo posledica tega, bo verjetno povečala potrebo po dodatnih nakupih zlata za ohranjanje stabilnosti tečajnega razmerja. Razen seveda, če bo v dogovoru z ameriško administracijo uporabljen kakšen drugačen mehanizem (kar nam je laikom oddaljenim na drugi strani oceana, seveda neznanka).

Če se to zgodi, bo morala Kitajska kupiti še več fizičnega zlata, da bo lahko ohranila stabilno tečajno razmerje RMB in ameriškega dolarja v ozkem razponu (opomba: velja ista opomba prejšnjega odstavka).

Seveda obstajajo tudi drugi mogoči mehanizmi, vendar se zdi, da je končni rezultat v vsakem primeru višja cena zlata, ne le v RMB, temveč tudi v USD in EUR.

ZAKLJUČEK
Obsežna kitajska akumulacija fizičnega zlata ni zgolj diverzifikacija premoženja, temveč strateško orodje za ohranjanje stabilnosti tečajnega razmerja z ameriškim dolarjem, zlasti ob močnem dolarju zaradi politike ameriške centralne banke v zadnjih dveh letih.

Ta strategija vključuje aktivno udeležbo na zahodnih in domačih trgih zlata, ustvarjanje arbitražnih priložnosti in dvig cene fizičnega zlata. (Razvrednotenje valut v relaciji do zlata bo realno verjetno pomemben fokus možnih pogajanja ZDA-Kitajska v 2025).

Pričakovano izdajanje obveznic in morebitni ukrepi QE na Kitajskem bodo verjetno še dodatno okrepili ta trend sami za sebe. Brez dodatne ločene potrebe, da bi tudi ameriška centralna banka sledila podobnemu cilju (kar verjetno bo) (v tem stavku manjka natančnost izražanja, namreč v interesu bo tudi zakladništvu v ZDA oz. Scotu Bessantu).

Mednarodni finančni mehanizmi so seveda zapleteni in obstajajo številni drugi dejavniki, ki tukaj niso omenjeni. Ta zapis le posebej raziskuje vlogo zlata pri upravljanju tečajnega razmerja in razložil nedavni (zadnji dve leti) tok zlata proti vzhodu, zaradi česar zahodni trezorji postajajo vse prazni. Za popolno razumevanje globalnih trgov zlata in valut je priporočeno nadaljnje raziskovanje, ker to besedilo seveda ni finančni nasvet.

Če Kitajci kupujejo z dolarji zlato, sami nižajo ceno svoji valuti.
Saj rabiš več lokalne valute za nakup dolarjev.
Renmibi bi se moral krepit, saj je Kitajska močan izvoznik.
Tako da ji sibka domača valuta koristi.

In vsaka cb, ki ima zlato ima načeloma močno valuto.