Privoščiti si še enega otroka. Verjetno si ga ne more nihče, saj tega kar stane otrok ni mogoče izraziti le v tisočakih. Stane tudi čas, ko se z njimi ukvarjaš, živce, ki jih požrejo, ko ti delajo preglavice in ti ni vseeno za njih. Zato si jih raje ne privoščimo. Cenejši bo uvoz tujcev, ki bodo z davkarijo poskrbeli, da se bomo mi na stara leta greli v kakšnem rezervatu za Slovence. Kljub vsemu pa bo morda takrat ugotovil, da denar ni vse! Pa še to. Zanimivo, da bogataši, ki imajo na kupe denarja, nimajo na kupe otrok. Si jih pač ne morejo privoščiti! Preveč stanejo!

Sicer zelo dober članek

Toda tako Drobnič kot Damjan ne omenjata vlogo moških
Splav je v končni fazi res odločitev ženske toda pomembno vlogo pri tem odigarajo tudi moški

Se sicer opravičujem dobrim očetom
- toda kako je v primeru razveze itd ..ali je dovolj poskrbljeno za otroke, katerih očetje ne izpolnujejo svojih obveznosti , je znesek ustrezen , so postopki predolgi ,
- kdaj bo iz ust kekaterih očetov izginil stavek , kar toži me saj več kot nap. 20 tisoč sit ne dobiš , sveda če boš itd..

- predlagam javno objavo neodgovornih očetov ....


pa lep dan

Dejstvo je, da v strukturi slovenske volilne baze z nekaj več kot polovico glasov nastopajo ženske. Pomemben je tudi njihov vpliv na moško, nekoliko manjšo polovico volilcev. Zagotovo se večina volilk zaveda svojih težko priborjenih pravic ter tanke meje med nad/podrejenostjo spolov v družbi. Njihova občutljivost do te tematike in občutek ogroženosti se krepi skladno z izobrazbo. Že samo površno spremljanje svetovnega dogajanja in "ženskam (ne)prijazna" krščanska morala jih drži v stalni pripravljenosti. Zato je ne glede na nekatere dobre predloge v strategiji in ekonomsko upravičenostjo zmanjševanja socialnih pravic, bila strategija predvsem pa njen nosilec, obsojena na propad.

Hja, kopja se krešejo na dokaj perečih temah. Me pa zbadajo v oči samovoljne trditve, da je družina tisto eno in edino pravo. Sam mislim, da se mora oz. se je moral vsak posameznik (tudi ti, ki to bereš) odločiti zase kakšna oblika socialne celice mu ustreza. Če izbere samost, je to OK. Če izbere, da se bo samo dol dajal, brez otrok, je to OK. Če želi imeti družino je to OK. Ravno v tem je finta. Vsak naj počne in odgovarja za svoja dejanja po lastnio presoji. Vaša naloga ob tem ni, da mu to vsiljujete ali ponujate kot najbolj privlačno verzijo.


Kako zanimivo, da še noben ni pomislil na sledečo opcijo:

Ob sedanjem številu rojstev ter sedanjem prilivu tuje delovne sile se število prebivalcev RS povečuje (dokaz: Popis preb 1991 in 2002). Se pravi da nas danes v Sloveniji živi več, kot 15 let nazaj.
Problem penzij in ZZ s tem še vedno ni rešen, pravite? Se strinjam. Bi bil morda rešen, če bi kot posledica bolj izobraženega prebivalstva in ugodne državne politike naš BDP/preb pristal tam nekje pri 32.000? In če bi se povečala dodana vrednost naših proizvodov?
Sam menim, da bi. To ni kratkoročna rešitev, je pa veliko bolj svobodna. Boljši gospodarski položaj in večje število visoko izobražene populacije zagotavljata višje prihodke državi in manjše možnosti manipulacije z državljani.
Vprašanje je le: Kaj si država in gospodarstvo resnično želita?

Zelo dober članek. Razumljiv, podkrepljen z dejstvi, ki imajo smisel, če pogledamo v tisto družbo, za katero jih g.Damjan navaja. Torej ne more biti čisto prazno natolcevanje.

Popolnoma se strinjam tudi s pogledom na reševanje rodnosti Slovencev, ki jih je razdelil v tri sklope. Lahko dodam samo to, da pri intelektualcih, kjer je tretje vprašanje razčiščeno, igrata vlogo le še prvi dve. Torej, dostopnost do stanovanj (za generacijo, ki ji država ni podarila stanovanja za par mark je to investicija, ki sega v oblake) posledično nivo in kvaliteta življenja; ter drugo vprašanje - diskriminiranost žensk na delovnem mestu iz vidika nosečnosti in celoletne odsotnosti...

Kakor koli spoštujem g. Damijana kot strokovnjaka, ampak žalostno pa je, da o otrocih govorimo kot družbenem in socialnem bogastvu. Ljudje, če bi imeli otroke samo zaradi penzije, potem jih raje ne imejte!

Če pa hočete že slišan ekonomski račun je pa tule še eden.
Recimo, da imata zdrava starša srednjega sloja 4 ali 5 otrok (tudi taki so). In so čisto normalna družina, kjer otrokom nič pomembnega ne manjka. Starša bosta torej s svojima povprečnima plačama vzgajala 5 otrok, ki bodo za njiju skrbeli v starosti. S penzijo (država) in z ljubeznijo.
Na drugi strani pa je ravno tako par srednjega sloja, ki nič denarja ne porabi za "neumnosti" kot so otroci, ampak si raje privošči in uživa življenje.
Na starost bosta tudi ta dva preskrbljena - s penzijo, ki jo bodo priskrbeli otroci prvega para. Prvi par tako posredno skrbi za drugi par, drugi par pa prav nič za prvega!

še enkrat več - ŽIVELA SOCIALNA DRŽAVA IN ENAKOPRAVNOST!!!

Imamo 4 otroke.Pričakujemo petega.Oba z ženo sva visoko izobražena, vendar pač motiva nimava v materializmu.Če pa že govorimo o povečanju rojstev:potrebno je dvigniti doklade za tri otroke na 150.000,00 sit in za vsakega naslednjega za 50.000,00 sit. Katera mati hoče ostati zaradi otrok doma, naj dobi za vsakega priznane 5 let delovne dobe. Hitro bo v pokoju, pomagala bo varovati vnuke in še prosta delovna mesta se sprostijo.Po želji in problem natalitete bo rešen.

Ukrep št.1: Stanovanjski sklad naj prioritetne razrede oblikuje tako, da bodo imeli ljudje z otroci absolutno prednost, poleg tega pa še 10% popust pri nakupu stanovanja za družino z enim otrokom, 30% za dva, 40% za tri, 50% za štiri. In seveda vsako leto naj da na voljo toliko stanovanj, kot je treba, da se bo rodnost zvišala.

Članek se mi zdi zaradi argumentov, ki jih navaja dokaj prepričljiv.
In še moje mnenje...
Nosečnost v večini primerov ni bolezensko stanje, zato se mi res zdi nesmiselno, da se splav financira iz istega žaklja, kot npr. zdravljenje raka.
Zato mislim, da bi morali razčistiti, pod katerimi pogoji in kako se splav financira in če je vzrok socialno stanje naj ga pokriva socialno zavarovanje po njihovih kriterijih.
Splav je zelo sporen način uravnavanja rojstev,ne glede na to ali je plačljiv ali ne.
Večja obdavčitev samskih se mi zdi smiselna, oziroma nesmiselno je to, da par, ki je neporočen in ima otroke pri enakih dohodkih plača nižje prispevke za vrtec itd..., kot če bi bil poročen.

Nitra, čestitam za štiri otroke in petega na poti. Vendar ne vemo, kaj je resnica, saj nekako zanikaš sama sebe. Uporabljaš izraz "dokladi", ki ni razširjen med visokoizobraženimi ljudmi. Nato zahtevaš višji otroški dodatek, čeprav niste materialisti.
S takšno obliko otroškega dodatka se ne strinjam, ker že sedaj imajo korist od njega izključno družine z mnogo otroci. Neaktere mamice si že kar z njim zaslužijo plače, kar iz stališča otrok ni dobro.
Smatram, da bi morali zagovarjati in stimulirati družine z reprodukcijo, ki presega enostavno, torej z tremi ali štirimi otroci. V družinah z mnogo otroci namreč starejši prevzamejo vlogo varuške za mlajše in nimajo od otroštva nič.

Tokrat se strinjam z g. Damijanom splav naj ostane svobodna odločitev , za otroke je pa treba kaj ponudit. Danes je veliko otrok ki jih vzgaja cesta. Vse več je staršev ki ne morejo imeti otrok, stanovanja so povprečni delavski družini nedostopna in še bi lahko naštevala...

Marjan
Katoliška dogmatika temelji na spoštovanju živlenja,ki nam je dano in ljubezni do otrok.Otroke je treba imeti, ne glede na vse ostalo, enostavno rad in jih spoštovati ter varovati od njihovega spočetja naprej.Saj so osebnosti. Niso del matere ampak so v oskrbi matere. Z ženo jih imava kljub vsem ekonomskim težavam in drugim nevšečnostim šest od tega pet odraslih. Hvala Bogu zanje.

Če želimo Več otrok ZAKAJ Vlada ne podpre dobre ideje o brezplačnih vrtcih?
Kdor ni opazil se je prav pod TO VLADO znižalo bolniško nadomestilo za nego otroka iz 100% na 80% (otroci pač tudi zbolijo)
Zakaj se ne odpravi izkoriščanje sistema (neporočen par = mati samohranilka)ki je skrajno nepošten do tradicionalnih družin!
Zakaj ni možnosti o podaljšanju porodniškega dopusta?
Kaj naj stori par ki mu je vloga za vrtec enostavno zavrnjena, morata pa v službo ZATO DA PREŽIVIJO!
TA VLADA NAM LE KRADE IN PRODAJA BUČE!!!! Pa saj prejšnja ni bila dosti boljša samo RABIMO VLADO KI BO NEKAJ PREMAKNILA-OBRNILA.
Članek pa je dobra analiza trenutnega in preteklega časa, za katerega mi dol visi ZANIMA ME PRIHODNOST.

Smo civilizacija življenja ali civilizacija smrti?

Prebirala sem članek bivšega ministra za razvoj (uf, kakšna ironija) s »pridihom« človečnosti v časopisu Finance. No, lepa reč. Trenutno je ponovno aktualna tema splav, na katero tudi preko medijev lahko slišiš neverjetne stvari in to iz ust ljudi, ki so poklicani, da branijo življenje. Pravzaprav ostajaš brez besed, saj naj bi na osnovi zaključkov iz statistik s kriminalnimi dejanji (abortusi) prispevali k dobrobiti človeštva in zmanjšanju kriminala. Logika pa taka!

Roboti – prava stvar
Otrok je torej postal predvsem predmet (?!) zagotavljanja ekonomske eksistence ljudi in glavna tema vseh razglabljanj v medijih ni otrokova pravica do življenja, ki jo vsem ljudem zagotavlja 5. člen Deklaracije o človekovih pravicah, ampak ekonomsko preživetje naroda! Starši pa taki, ki so ljubezen do otrok zamenjali s sebičnostjo! Bi taki otroci lahko kdaj pridobili status zaželenega otroka – pa ne v ekonomskem smislu? Ne bi bilo za take ljudi (pravzaprav fantomske osebke) primerneje, ko bi financirali znanstvenike, da bi izumili robota. Slednji bi jih mogel oskrbeti do konca - vključno s pokopom. Če bi mu bil vgrajen program na osnovi miselnosti oportunistov-sebičnikov, se bi znalo to zgoditi nepričakovano hitro – pokop namreč!

Glej ga zlomka
Zanimivo je v isti sapi (ob zadostnem spominu to ni pogoj) prebrati predzadnji in zadnji odstavek tega članka. Najprej katoličanom očita dogmatiko – če je človečnost in spoštovanje človekovega življenja le katoliška dogma, sem ponosna nanjo – bi taka drža lahko komu škodila (kot je razbrati iz članka) ali pa je le samoumevna drža normalnega človeka? Takoj nato ugotavlja, da je potrebno premisliti o humanosti splava, ki ga – glej šmenta – imenuje okrutna metoda. Ampak poanta je v vedno modernem pljuvanju po katolikih, kajne? Gia visto!

S splavom nad kriminal
Prirastek potencialnih bodočih kriminalcev, ki dejansko izhajajo iz družin in okolij, kjer so bili kruto zavrženi, morda že v najranejšem začetku, bomo torej omejili z abortusom, kot sledi iz prvega dela imenovanega »umotvora«, temelječega na zaključkih iz svetovne statistike. Pa »tovariši, smo res mi vsi voli?«! Kriminala otrok nas bo rešil primeren odnos vseh ljudi do njih, predvsem pa ljubezen družine – vsaj matere in očeta. Pravilen odnos do vrednot!

Pravice žena
Mediji imajo polna usta »pravice žena do razpolaganja s svojim telesom«. Soglašam glede te pravice! Ampak otrok biološko ni del matere – četudi še v materi, ker potrebuje njeno zaščito v najnežnejšem razvoju. Verjetno boste pač priznali, da tudi odrasel človek brez obleke ne bi mogel preživeti na Severnem tečaju! Otrok ni del njenega telesa, s katerim razpolaga, ampak individuum, ki ima sicer zakonsko zagotovljeno pravico do življenja. Ali pravica do izbire pomeni pravico do moči nad življenjem in smrtjo kogarkoli? Ni nujno, da je to, kar je legalno, tudi pravično. Pravica do uboja lastnega otroka ne more biti vir svobode.

50 milijonov umorov letno
Kljub tolikim debatam in zagovorom splava, ki ga opravi letno cca 50 milijonov žena, je zagovor pravice do splava le oportunističen pogled skozi prizmo neizmernega egoizma, tudi na račun ogrožanja žena. Kdo se sploh sprašuje o psihičnih posledicah, ki tako mater (nerojenemu otroku) spremljajo do konca življenja, da o bolezni fizičnega telesa, kaj šele duhovnega, sploh ne govorim. Kakšna je bodočnost tako formirane družbe? Zakaj je pravica matere ali očeta nad pravico otroka do življenja? Je torej otrok agresor? Sme oče preprečiti materi, da zaščiti otroka, ki je otrok obeh, v svojem telesu?

Pravzaprav je vprašanje le eno: kam plovemo? Smo civilizacija življenja ali smrti?

Ta vlada res ni nič boljša kot ostala. Če gledamo na dosežke prejšnje vlade, se lahko z nekim pohvalimo. Zdaj, kaj se pa tiče teh nelojalnih prevzemov pa nastavljanje politične moči, mislim da nam je to pisano slovencem na kožo. Živimo v demokraciji, razmišljamo še pa vedno kot v socializmu. Gospod Damjan je odšel zato, ker je videl, da pametni popustijo prej. Ne razumem, pa g. Drobniča, da meče take variante nepremišljene in se spotika ob javnost in kritike deležne od vseh. Ženska naj se sama odloči, ali bo otroka obdržala in ga bo vzgojila tako kot ona sama njemu najboljše želi, ali ga pa nebo obdržala. Podatki, ki jih je navedel g. Damjan pa vse povedo, če pa se gospodu Drobniču neda prebrati statističnih podatkov ali povprašati ljudi, ki delujejo na tem področju vrsto let in imajo izkušnje, pa naj kar lepo sprejme odstopno izjavo in se mu zahvalimo za sodelovanje in nasvidenje. Ti ljudje,ki smo jih volili so zato, da naredijo nekaj v korist celotne družbe, ne pa da mlatijo prazno slamo....

Damijanu se ni skisalo. Damijan tokrat pošteno pove tisto kar resnično misli in kar je očitno. Spominjam se bivšega ameriškega predsednika Clintona, ki je v neki črnski četrti postavil nekaj obratov in s tem dal možnost zaposlitev. Zatem je ugotovil kako se je v tem predelu naenkrat zmanjšal kriminal, ljudje pa so se odločali za družine. Socialne razmere korenito posegajo v družbene odnose na celostnem področju družbenega življenja. To bi moralo biti vsakemu jasno.Vsekakor je bolj iskati vzroke za nizko rodnost v socialnem položaju mladih družin kot pa pri splavih. Sicer pa bi tudi Vesoljna Cerkev lahko pripomogla k večji nataliteti. Naj ukine celibat, pa bo v svojih vrstah imela manj pedrov in zafrustriranih duhovnikov, ki svojo slo včasih potešijo kar na mladoletnikih.Rodnost pa bi se prav gotovo povečala, saj bi bili duhovniki z svojimi družinami in otroki vzor za svoje ovčice.
Marjan

Splav da ali ne. To naj bi bila po mojem globokem prepričanju individualna pravica vsake ženske, tako mlajše kot starejše. Poudariti je potrebno, da si vsaka ženska že po naravi želi otroka. Kar ozrite se okoli na ženske, ki so lahko mlade mamice ali pa starejše gospe, kako se iz srca nasmejijo dojenčku, kako se jim obraz raztegne v iskren nasmeh.. Torej ženske si že po naravi želijo biti matere. Tak je njihov genski zapis, taka je njihova narava. In če se ženska ali dekle odloči za splav, se odloča proti svoji naravi in zato mora imeti resnično utemeljen razlog. Taka odločitev je po moje večinoma skrbno pretehtana in ženski prav gotovo ni vseeno. Splav jo prav gotovo zelo obremeni. Vendar ali ni boljše narediti splava kot pa obdržati otroka, za katerega ni prave perspektive. To pravico mora imeti vsaka ženska posebej in pri tem ji moramo stati ob strani vsi državljani Slovenije, jo pri tem podpirati in jo razumeti. Država pa smo itak ljudje, Slovenski državljani v državi Sloveniji.
Ni res, da je bolje za otroka da raste v pomanjkanju in bedi, češ, da ga bo to naredilo klenega. To drži samo tedaj, ko ima otrok v takih pogojih izredno veliko ljubezni in ta ljubezen in zaželenost, ki jo čuti otrok pripomore, da se manj zave svojega socialnega položaja. Vprašam pa vas, kako naj revni starši zagotovijo otroku tako ljubezen in veselje v družini, če se pa borijo za streho nad glavo, če jih v službi delodajalec šikanira, če jim v službi delodajalec ves čas maha pred nosom z delovno knjižico, itak pa je večina zaposlena za določen čas. Ta populacija ljudi (družin) ne more ustvariti veselega družinskega razpoloženja v svojih družinah in pri otrocih. Te socialne travme povzročajo trenja in prepire v družinah, zaradi česar pa ponavadi najbolj trpijo otroci in mlade mamice.
Spominjam se pripovedi, ko se je v času vojne v Bosni na Nizozemsko vrnil kontigent mladih 19 letnih fantov, ki so sodelovali v vojni v Bosni. Nekaterim od njih se je enostavno utrgalo in je prišlo celo do streljanja, če me spomin ne vara, nekje v enem disku na Nizozemskem.
Potem je stroka (psihologi,psihiatri) prišla do zaključka, da otroci, ki so imeli v mladosti ljubeznivo okolje in dosti pozornosti in ljubezni, kljub vojnim dogodkom katerim so bili priča v Bosni niso imeli nikakršnih travm, tisti otroci, ki pa so imeli težko otroštvo, pa so nekateri med njimi znoreli.
Torej še kako je pomembno, da imamo v družbi srečne otroke in v bodočnosti srečne in nezafrustrirane državljane.
To je pomembno za nas vse, saj je Slovenija tako majhna in otroci taki ali drugačni so del naše bodočnosti.
Cerkev pa naj le sodeluje pri vzgoji , iskreno pa želim duhovnikom, da postanejo očetje. Potem bodo videli, da par čevljev za 5 let starega otroka stane tam okoli 10.000 sit, da je otrok izredno draga naložba in da prav Cerkev, ki je najbolj proti splavu prav nič ne pomaga pri tako socialno ogroženih družinah, čeravno si lasti gozdove, posestva itd.
In zakaj se spotikam ravno ob Cerkev. Zato ker je Cerkev s svojimi ljudmi, med katere sodi Drobnič, pa Cukijati in drugi, se ve kdo…na vsak način hoče prepovedati splav. Plačilo splava, pa bi seveda nekoliko otežilo splav, za kar si Cerkev brez milosti in razumevanja do stisk žensk ves čas prizadeva.
Sicer pa v Cerkvi ni demokracije že iz vidika, da Vesoljni katoliški cerkvi vladajo moški.
Marjan

Se strinjam s piscem. Prav mogoče je, da bi se večina tistih poročenih žensk, ki se odločijo za splav, odločile za otroka, ko bi si to lahko dovolile. Vendar ne morejo prikarajšati še bolj otrok, ki jih že imajo.
Strategija mogoče ni bila v celoti slabo zamišljena, vendar ko bi ven spustili splav in se morda bolj lotili problema ene najvišjih samomorilnosti v Evropi, bi se morda o njej dalo pogovarjati.

Življenje za tiste z malo ali nič otroki mora postati dražje, kot če ima otroke. To pomeni uvajanje davka tistim ,imajo  premalo otrok. Zdaj se sliši peklensko, toda druge rešitve ne vidim. Kaj menite?

KoKončno na podlagi analiz prikazano  realno stanje! Odlično, ni kaj dodati!

Življenje za tiste z malo ali nič otroki mora postati dražje, kot če ima otroke. To pomeni uvajanje davka tistim ,imajo premalo otrok. Zdaj se sliši peklensko, toda druge rešitve ne vidim. Kaj menite?

Menim tole: z veseljem bi imela otroke, pa jih nimam, ker nimam denarja za stanovanje pri nas je pa kot podnajemnik živeti PEKEL. Še sama komaj zdržim ... V službi sem dobila odpoved - ni problem, imam nekaj prihrankov in možnost druge službe. Istočasno sem dobila odpoved s strani najemodajalcev čeprav so mi še pred tedni obljubljali podaljšanje pogodbe. To je moja največja skrb - v enem mesecu moram v LJ poiskat novo stanovanje in to decembra ko noben pameten človek ne oddaja. In ti meniš da bi me država morala dodatno obremeniti? Kaj nimam zadosti problemov? Evo naj me dodatno obremeni pa ta moment spokam v tujino! BTW - imam zelo nadpovprečno plačo - pa očitno ZELO MALO PERSPEKTIVE V SLO, da bi si uredila pošteno življenje. Glavno da plačujem davke itd. Boli državo k... zame!!!!!!!!!!!!!!!!! pa očitno so nekateri ljudje istega mnenja!!!!!!!!!! Krivi nismo tisti ki nimamo otrok ampak država, ki ne uredi zadev tako, da bomo lahko nekateri videli perspektivo v življenju tukaj in se ne bomo počutili kot molzne krave zavoženi politiki.

Jaz imam nov predlog. V sloveniji se veliko državljanov fenta - naredi samomor. Da bomo to preprečili uvedimo davek za tiste, ki jim to ne uspe. Kaj bi bilo denarja!

Ma tale naša politika je tako zavožena, da nam noben ne more pomagat več.

Slogan slovenije bi moral biti: Do you have problem with too much money? No problem: come and live in Slovenia - the land of high taxes!

:-((((((((

Bravo Jože P.D. Zelo domišljeno napisano.

Tistim, ki jamrate, kako vas Slovenija zapostavlja in obdavčuje, pa se spomnite na Afganistance, Kongočane, Libanonce, Kosovarje in Bošnjake za katere s svojimi "mirovnimi" enotami tako lepo skrbi, da se človeku še solza utrne.

Kandahar je pokrajina v Afganistanu, Kongo je država v Afriki, Libanon pa na Bližnjem vzhodu, Bosna in Kosovo sta na Balkanu - daleč spodaj. MI živimo pa v Sloveniji.

To si, dragi Slovenc(elnj)i zapomnite, ko boste naslednjič volili. Ali pa celo demonstrirali, kar ste skoraj že pozabili...

Pravzaprav sem hotel samo namigniti, naj politikom, bolje rečeno politikarjem, enkrat že JASNO poveste:

Hic Slovenija, hic salto!

 Hannov. Alg. Ztg. 30.09.02