Do česa konkretnega ta omizja pripeljejo?... če vsak v svoj rog piha, pa ugotavljajo, kako se nekaj težko da narediti.

Ne sindikalistov nikamor vabiti, ker res ni potrebe.

Sindikaliste je strah za svoje stolčke, če bodo še sploh potrebni, v času te vlade se sploh niso rabili pogajat, ker sta Golob in Mesec delila več kot so sindikati sploh sanjali in pričakovali.

Premalo socialnega dialoga vodi v to, kar smo videli konec lanskega leta. Skupni cilj nam je, da imamo državo, ki je socialna, dobra, zmerna. Nisem pa optimist, da bodo volitve to spremenile pravi Jerkičeva. In prav ima. Sindikati so premočni, imajo denar, čas in ideologijo za sabo. Gospodarstvo je v krču z predstavniki, ki so več ali manj podaljšek oblasti.

Mrak je bil še prenežen, to ni hoja po robu, ampak smo že padli čez rob, edino z rokami se ga še držimo, noge pa že bingljajo dol. Če se menja oblast bodo roke še dovolj močne, da nas povlečejo nazaj, če pa ostane kot je, bodo roke kmalu popustile in bomo začeli padat na dno