Morda pa je glavni problem visok strošek celotnega paketa, ki vključuje nakup sončne elektrarne, toplotne črpalke in e-avtomobila. Vse tri naložbe, ki so najbolj smiselne skupaj, lahko hitro presežej0 60 tisoč evrov, to pa je že adijo pamet za običajne kupce s povprečno kupno močjo.

ce pogledamo, kako se gibljejo cene cez dan ... so ocitna obdobja zelo velikih presezkov, tako da se najvec bi naredili za stabilizacijo razmer s tem, da bi obstajala subvencija tudi za samo hranilnik.

(ce pristanemo na to, da so subvencije ok)

[]
> Morda pa je glavni problem visok strošek celotnega paketa, ki vključuje nakup sončne elektrarne, toplotne črpalke in e-avtomobila. Vse tri naložbe, ki so najbolj smiselne skupaj, lahko hitro presežej0 60 tisoč evrov, to pa je že adijo pamet za običajne kupce s povprečno kupno močjo.

ce pogledamo, kako se gibljejo cene cez dan ... so ocitna obdobja zelo velikih presezkov, tako da se najvec bi naredili za stabilizacijo razmer s tem, da bi obstajala subvencija tudi za samo hranilnik.

(ce pristanemo na to, da so subvencije ok)

Se strinjam. Od dalec gledano ti lahko pritrdim.
Ampak, jaz lahko polnim EV samo ponoci. Cez kaksno leto bom prodal sedanjega dizelasa in kupil novo EV. Ki ga bom zopet polnil samo ponoci. Ponoci je elektricna energija najcenejsa. In tudi omreznina je najcenejsa.
In potem bom ponoci polnil 2 EV in zraven ogreval hiso s toplotno crpalko .... in ker je poceni elektrika, bi napolnil se 30 KWh veliko baterijo, da bi imel energijo za TC, ki bo ogrevala hiso nasledni dan, ko bo el draga.
Cool. Ampak, kaj pa prikljucna moc??? Ne morem ponoci filati 2 EV, TC, baterijo in se kaksen pralni stroj v kleti. Kot elektro inzenirju mi je jasno, da se racun ne sezide. Na zalost

ce pogledas dnevno gibanje, so presezki v toplem delu leta glavnem cez dan - verjetno presezki iz naslova hitrega postavljanja pv v celi regiji; in to prepricljivi presezki vse do pogosto negativnih cen nekje znotraj 9h-16h; cez poletje nikakor niso bile redkost (ne samo prek vikendov).

zdej ce ti imas 2 elektro avta, bos seveda tezko se naprej dodajal hkratne porabnike, vendar po drugi strani bi lahko rekli, da si s tolko masinerije ze prispeval svoje k ravnotezju :) rutinsko instaliranje hranilnikov kot bufferjev porabe v gospodinjstvih pa bi bilo splosnejsa zgodba.

V poletnem času elektrika ni najcenejša ponoči, ampak podnevi (zlasti v opoldanskem času), ko včasih njena cena pade celo v negativno območje.

Že to dosti pove o realni tržni ceni elektrike, ki se jo proizvede s sončnimi elektrarnami. Njihovi lastniki nabijajo elektriko v omrežje, ko je ta bolj nadloga kot korist, porabljajo pa jo ponoči. Pa tudi v najdražjih jutranjih in večernih konicah. Ko pride od kje?

Vsa el omrežja so narejena za odvzem energije ne za kontra smer pika. Vsa ta nerentabilna navlaka z vsemi okoljskimi infuzijami se ne izplača. Kje je razgradnja poškodbe in potenciali požara to je čisti nateg ki uničuje proračune in gospodarstva

[GV-1113]
V poletnem času elektrika ni najcenejša ponoči, ampak podnevi (zlasti v opoldanskem času), ko včasih njena cena pade celo v negativno območje.

Sigurno pa se z novimi napravami ( EV, TC, soncnimi elektrarnami) zadeva spreminja.
Gospodinstva porabimo samo nekaj vec kot 1/4 in malo manj od 1/3 celotne elektricne energije. Vse ostalo porabi gospodarstvo.

Sem pa preprican, da v poletnem casu, ko zaradi dopustov zaprejo vrata tovarne, je presezek. Ravno tako je v soboto in nedeljo. Nikakor pa ne med tednom, ko tovarne delajo na polno.
Soncne elektrarne proizvedejo samo okoli 1/10 celotne elektricne energije. Zato ne bi smele biti tako motec faktor. Se pa stvari spremenijo, ce bi sel njihov delez na 20 ali 30%.

Preštudiraj formiranje cen: app.electricitymaps.com

Ni tako enostavno. Če je v celotni soseščini sončno vreme, lahko gre cena tudi čez teden opoldan v negativo. Glej npr. Madžarsko, ki ima ogromne kapacitete solarnih elektrarn in v opoldanskem času izvaža naokoli.

Zanimivo je tudi, ko ima Nemčija preveč vetra in preko Avstrije izvaža enormne količine naokoli.

Po drugi strani pa opazuj novembra t.i. Dunkelflaute (v nemščini), ko v nižine Srednje Evrope pride megla in ni ne sonca in ne vetra.