Kitajska podjetja, zlasti v tehnološka delivno aktivna imajo delovni urnik "996" , kjer zaposleni delajo od 9.00 do 21.00 , šest dni v tednu , kar skupaj znaša 72 ur na teden . Sam v info zakaj nas šišajo in kako EU dovoljuje nelojalno konkurenco na lastnem trgu nam pa omejuje vse. Pa naj bo delovno pravna zakonodaja ekologija finance povsod nas zategujejo drugi nas pa šišajo....adijo pamet

[slovenecnb1]
Kitajska podjetja, zlasti v tehnološka delivno aktivna imajo delovni urnik "996" , kjer zaposleni delajo od 9.00 do 21.00 , šest dni v tednu , kar skupaj znaša 72 ur na teden . Sam v info zakaj nas šišajo in kako EU dovoljuje nelojalno konkurenco na lastnem trgu nam pa omejuje vse. Pa naj bo delovno pravna zakonodaja ekologija finance povsod nas zategujejo drugi nas pa šišajo....adijo pamet

Vprašanje koliko časa bi to šlo, sploh če je nagrada v obliki plače slaba.
Verjamem pa, da delajo veliko, če imajo delavci nekaj od uspešnosti podjetja.

Drugo vprašanje pa je koliko dejansko naredijo oz kak je rezultat

[odvisnik]
> [slovenecnb1]
> Kitajska podjetja, zlasti v tehnološka delivno aktivna imajo delovni urnik "996" , kjer zaposleni delajo od 9.00 do 21.00 , šest dni v tednu , kar skupaj znaša 72 ur na teden . Sam v info zakaj nas šišajo in kako EU dovoljuje nelojalno konkurenco na lastnem trgu nam pa omejuje vse. Pa naj bo delovno pravna zakonodaja ekologija finance povsod nas zategujejo drugi nas pa šišajo....adijo pamet

Vprašanje koliko časa bi to šlo, sploh če je nagrada v obliki plače slaba.
Verjamem pa, da delajo veliko, če imajo delavci nekaj od uspešnosti podjetja.

Drugo vprašanje pa je koliko dejansko naredijo oz kak je rezultat

Kok delajo kakšen je rezultat sej je 80% stvari s kitajske? Pa k ste slepi pojel nas bodo

Mene pa zanima metodologija.
Osebno imam občutek da je del razlike v produktivnosti v kapitalski podhranjenosti naših podjetij - v smislu da imajo mogoče tuja podjetja novejšo mašinerijo.
Drug občutek pa je, da enostavno kot družba nismo precej presedlali v panoge z višjo/visoko dodano vrednostjo.

In če to dvoje drži, mi je ta žargon, apliciran na celo nacijo, precej žaljiv.

[MatevzGroboljsek]
Mene pa zanima metodologija.
Osebno imam občutek da je del razlike v produktivnosti v kapitalski podhranjenosti naših podjetij - v smislu da imajo mogoče tuja podjetja novejšo mašinerijo.
Drug občutek pa je, da enostavno kot družba nismo precej presedlali v panoge z višjo/visoko dodano vrednostjo.

In če to dvoje drži, mi je ta žargon, apliciran na celo nacijo, precej žaljiv.

Lahko ti povem za nemce da so navadni lenuhi glede tehnologije smo pa slovenci z internini inovacijami iznajdlivejši

Evo. Za 2023.

ibb.co/cPd6rnK

Podatek za 2024 bo kmalu na voljo, in bo najbrž še nekaj slabši.

Pri gospodarskih družbah je povprečna dodana vrednost na zaposlenega 61.003€ letno. ali 5084 na mesec. če vso to dodano vrednost namenimo za strošek dela, pomeni, da povprečen strošek dela NE MORE PRESEGATI teh 5 jurjev na mesec. Če nič ne damo kapitalu.

In vse zgodbe o davkih in prispevkih, pa prvi brutto, pa drugi brutto, pa kaj vem kaj vse, trči ob realnost v tabeli. lahko nekaj malega telovadimo z davki in prispevki, a ne prav ogromno.

pridodal sem še, kako je s tem pri samostojnih podjetnikih. Tam je še bistveno slabše.