Izhod so ugodna posojila z skoraj ničelno obrestno mero, 3 letnim moratorijem in ustrezno dolgim rokom odplačila. V kolikor podjetje izpolnjuje zastavljeni poslovni načrt se lahko odpisuje tudi del glavnice posojila.

[londra]
Izhod so ugodna posojila z skoraj ničelno obrestno mero, 3 letnim moratorijem in ustrezno dolgim rokom odplačila. V kolikor podjetje izpolnjuje zastavljeni poslovni načrt se lahko odpisuje tudi del glavnice posojila.

Ne. Rešitev so skladi tveganega kapitala, ki se lahko deloma vzpostavijo tudi z deležem države. Recimo sklad s 100 mio sredstvi, v katerega kapital država vplača 25%. Ali pa 30. Ostalo pa privatni denarji.

In naj se potem prosilci za ovo in ono, s svojimi idejami pogajajo s skladom, ta pa bo denar v ta podjem vložil kot kapital.

Ker glavni problem teh subvencij je v tem, da se že v startu ne ocenjuje ekonomska upravičenost, verjetnost izvedbe, seveda ekonomski status prosilca. In ko podjetje dobi subvencijo, ni kapitalist udeležen z ničemer. Upside bo njegov, downside pa izgubljen državni denar.

To bi bila dobra poteza.
Da spirit postane tak sklad npr.
Vprašanje pa,če bi se npr večja podjetja s tem strinjala.
Ti pa so še vedno veliki zaposlovalci.,