Čestitke. To je dopust. Odkrivanje novega.

Povprečen Slovenec pa poleti rine v isti kamp kot že zadnjih 30 let, v isti apartma, na iste čevape (hja, najpogostejša hrana Slovenca ob morju)... in pol reče temu dopust. Da ne bo nesporazuma, nič nimam proti. Absolutno nič. Ampak...

... dopust je priložnost, da spoznaš kaj novega, sicer kdaj boš? Četudi potuješ službeno, to ni isto, ker tedaj si zelo omejen z dnevnim programom: namestitev, pisarna ali prizorišče, sestanek, večerja, spat. Tako ponavadi komaj kaj vidiš novega, sploh če rineš po mestih.

(Imam znance, milijonarje, katerim je oddih v kampu na Hrvaškem max. od oddiha. V istem kampu. Nekateri celo z lastnim vrhunskim avtodomom. Uff, meni totalno nerazumljivo početje, z dobrim avtodomom zahajati v isti kamp že 20 let za 2 ali 3 tedne, mene so prepričevali, da naj poskusim, ... pa ko se jim odvrnil, da če mi plačajo, ne grem na tak dopust, so odnehali. :) Res, če mi plačajo, ne grem. No, mau se lažem, če mi plačajo vsaj 200 eur na dan, morda še grem. :)
Če pa bivanje v kampu postane praktično drugi dom - kar marsikateremu Slovencu tudi je - potem se mi to še nekako zdi razumljivo, - ker drugi dom je nadomestek za vikend.) Tako da v finesah je keč. Ampak v okviru tega prispevka govorimo o dopustu, ne o vikend oddihih.)

Zanimivo, ampak precej dela z organizacijo. Vsak ve zase, kaj mu paše.
Da bi šel z družino v lastni režiji takole daleč, je zame prevelika avantura :)
Pokojni sosed je rad rekel, zame je dopust pečenka, liter cvička in grahova senca, (to je tista, ko sonce, še malo sije skozi liste dreves). :)