Pa kaj še. Za 2 milijona ljudi, nekaj manj kot je Munchenčanov, na področju male Slovenije je za učinkovito vodenje in organiziranjepovsem dovolj 40 občin, če pa izvzamemo še politične finte, pa 20 občin ter lokalne skupnosti znotraj njih. Treba jim je poveriti še več pristojnosti in odgovornosti in jih odvzeti sedanjemu centru.

Se kar strinjam. V zadnjih nekaj letih je slovenska državna in javna uprava narasla za več kot 20.000 zaposlenih. Ti pogosto štrajkajo, zahtevajo večje plače in več zaposlenih, ker so preobremenjeni. In prav ti tudi predlagajo, da bi delovni teden imel 30 ur za isto plačo, da bodo še bolj obremenjeni (?). Pokrajine so politično všečen projekt, ki pa se bo zagotovo povampiril, sam poznam kar nekaj odsluženih politikov, ki ciljajo na regije. Slovenija je majhna, dovolj (oziroma preveč) imamo državne birokracije in preveč lokalne birokracije. Občine so v času nastanka imele od 8 do 15 zaposlenih zdaj jih iste imajo od 30 do 50 in kup občinskih podjetij, obratov, razvojnih agencij (ki so razvojne samo v zaposlitvah po zvezah) itd,itd. In vsa ta državna in lokalna podjetniška infrastruktura ne dela po načelih ali zakonih ekonomije. Kupijio za 7 miljonov stavbo in ugotovijo, da je neuporabna, kupijo za enak denar prenosne računalnike in ne vejo kaj z njimi početi (medtem so ti že tehnološko zastarani), pošiljajo nam obvestila o pravicah, ki jih že imamo in poznamo in zapravijo eninpol milijon.
In posledice: birokracija ima čas, ima vzvode oblasti v svojih rokah, ima denar, kar pomeni, da vedno več odločitev sprejema v korist vedno bolj razbohotene in za nič odgovorne birokracije.To je zakon entropije, vse teži k svoji smrti, koncu in razpadu.

Veš da to za sabo potegne propisan nepremičninski davek, kajne., Od procenta vrednosti

Razumem, za precej ljudi je to oboje no go. Bi pa bilo prav. Seveda, če bo prav zastavljeno.

Sedanji sistem financiranja občin je izrazito naklonjen majhnim občinam. Oziroma občinam z nizko gostoto prebivalstva. In se burgemeistrom teh občin ni potrebno posebej truditi za prihodke, ker kar so.

Davek na premoženje, s hkratnim nižanjem dohodnine, se pravi obdavčitve dela, bi to postavil na glavo. Ker davek na premoženje je direktni prihodek občine. Dohodnina pa indirektni.

Tako v Hodošu prebivalci plačajo 167.000 dohodnine, a dobijo jo pa 290.000. V Ljubljani plačamo pa 440 milijonov dohodnine, dobimo jo pa 175 milijonov.

Zato sprememb na to temo ne pričakuj. Ker bi bili denimo prebivalci neke Solčave bistveno bolj obremenjeni, mi v Ljubljani pa manj. Imeli bi večje netto plače, hkrati pa bi davki na premoženje ostali enaki. Saj že sedaj dve tretjine svoje dohodnine dam nekam drugam! Tudi če bi Davek bil denimo 1% od vrednosti, se za Ljubljano ne bi spremenilo kaj dosti. Ker bi se dohodninsko najbolj razbremenilo bolje plačane.

Davek na premoženje bi imel tudi eno drugo koristno lastnost. Vrednosti nepremičnin bi se poarbitrirale na Cash-Flow lastnikov teh nepremičnin. Zdaj denimo lastnik v Shallenburgu plačuje 400€ NUSZ. Če je dal za stanovanje 700.000, bi bil Davek pa 7.000€ a to je robni primer. Davek bi postal del kalkulacije vrednosti.

In morda bi se nekaj malega zmanjšalo kratkoročno oddajanje (airbnb). Ker v treh mesecih oddajanja ne bi mogel zaslužit toliko, da bi pokril in Davek, in da ti še kaj ostane. Je razlika, a tri mesece na leto po 70€ na dan, in ti pol vzame Davek, ali pa oddajaš vse leto po 800 na mesec.

In "naložbene" nepremičnine bi malo izginile z radarja...