dober članek! restriktivna monetarna politika vendarle vsaj malo deluje :)

Zanimivo je jako se vsi bojijo gospodarskega upada, pa saj dvigom to želijo.
Edino to posledično ( manjše povpraševanje ) lahko ustavi inflacijo. Ampak če bodo z
( kako v teh novih časih bluzijo) zagotavljali likvidnost , kvantitativno sproščali.. . ( beri "izdajali denar brez pokritja") bomo imeli stagflacijo.
Verjetno bo stagflacija , ker se bodo vsi ustrašili nemirov. .... smo že na dobri poti ( javni sektor, upokojenci, oborževanje )...

[gregor2]
Zanimivo je jako se vsi bojijo gospodarskega upada, pa saj dvigom to želijo.
Edino to posledično ( manjše povpraševanje ) lahko ustavi inflacijo. Ampak če bodo z
( kako v teh novih časih bluzijo) zagotavljali likvidnost , kvantitativno sproščali.. . ( beri "izdajali denar brez pokritja") bomo imeli stagflacijo.
Verjetno bo stagflacija , ker se bodo vsi ustrašili nemirov. .... smo že na dobri poti ( javni sektor, upokojenci, oborževanje )...

Sem že pisal tle.
Največji "pretvarač para u dim" so vlade. Če centralne banke ne bodo ustavile kupovanja razno raznih državnih finančnih instrumentov, potem je jasno, da bo inflacija divjala še naprej.
Saj to se vidi že pri naših slovenskih ocenah škode avgustovskih poplav. Naprej miljarda, potem 5 milijard, potem 15 milijard. Če ti nekdo meče denar iz helikopterja, seveda lahko bluziš na ta način. Če ti ga ne, boš pa trikrat obrnil en EURo.

NOVO DIGITALNO BANČNIŠTVO

V zadnjih dveh letih smo pospešeno razvijali novo spletno in mobilno banko ter ji dodajali nove, napredne funkcionalnosti. Večina naših strank, ki uporabljajo digitalne storitve, je že prepoznala njene prednosti in se odločila za prehod.

Od predvidoma konca marca bo digitalno bančno poslovanje možno le še v novi spletni in mobilni banki, zato vas vabimo, da si jo čim prej zagotovite in spoznate širok nabor funkcionalnosti za urejanje bančnih opravkov.
Da je priročna, preprosta in uporabnikom prijazna, so potrdile tudi odlične ocene v raziskavi digitalnega bančništva slovenskih bank.

PREPROSTA NAMESTITEV. TAKOJ NA VOLJO ZA UPORABO!

Postopek prehoda na novo spletno in mobilno banko je zelo preprost in ne predstavlja dodatnih stroškov. Uredite ga lahko kar v spletni Banki IN le s pomočjo vašega pametnega telefona.

Prehod na novo spletno in mobilno banko vam lahko uredijo tudi naši svetovalci v poslovalnici in vam obenem predstavijo tudi njeno delovanje.

Sledite spodnjim korakom ali si oglejte kratka video navodila.

V spletni Banki IN aktivirajte novo mobilno banko.
Iz trgovine aplikacij prenesite aplikacijo Intesa Sanpaolo Bank Mobile in se registrirajte. Skenirajte QR aktivacijsko kodo, ki se je izpisala v spletni Banki IN, ter prepišite drugi del kode, ki jo prejmete v SMS sporočilu.
Nastavite PIN kodo, ki jo boste potrebovali v spletni in mobilni banki.
Aktivirajte elektronski podpis #withSIGN.
Nastavite obnovitveno kodo aplikacije.

VIDEO PRIKAZ PREHODA >

Spoznajte širok nabor funkcionalnosti nove spletne in mobilne banke, za še preprostejše bančno poslovanje. Uredite si prehod – le v nekaj minutah.

Za pomoč in dodatna vprašanja nas lahko pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 13 18, vsak delovnik, od 7.00 do 18.00, in soboto, od 8.00 do 12.00, ali nam pišite na info@intesasanpaolobank.si
Lep pozdrav

ENA APLIKACIJA

Novi spletna in mobilna banka temeljita na isti aplikaciji in vam omogočata opravljanje enakih storitev. Odločate se zgolj med tem, ali vam bolj ustreza dostop prek računalnika, mobilnega telefona ali tablice.

Za prehod in uporabo nove spletne in mobilne banke boste potrebovali le vaš pametni telefon. V spletno banko se namreč prijavite z geslom #withKEY, ki si ga vsakokrat ustvarite na prijavni strani mobilne aplikacije. Hitro, preprosto, varno!

NOVOSTI APLIKACIJE

* Hitri potrošniški kredit lahko sklenete le v nekaj minutah, povsem brez obiska poslovalnice.
* Ustvarite si virtualno kartico in tako zaščitite svojo fizično kartico pri spletnem nakupovanju!
* Svoja sredstva lahko plemenitite v varčevalnem načrtu ali izberete enkratno vplačilo v sklad ter samostojno pregledujete, kupujete ali prodajate vzajemne sklade.
www.intesasanpaoloba...ritve.html
www.inte sasanpaoloba...ja-2022-02

PRAVIČEN IN PROSTI TRG DIGITALNIH FINANČNIH STORITEV

www.zps.si/osebne-fi...h-storitev

ENOST RANSKA DIGITALNA TRANSFORMACIJA

Pritožba:
Spoštovani, pišem vam kot vaš dolgoletni komitent, saj sem od vsega začetka poslovanja leta 1982 s transakcijskim računom pri Banki Koper in sedaj pri Intesa San Paolo Bank, kjer do sedaj uspešno opravljam e-storitve storitve preko i-neta prenosnega čitalca, ki mi ga je dodelila banka. V zadnjem času pa dobivam razna sporočila, da kolikor ne bomo pristopili k novemu načinu potrjevanja identitete, in to samo preko pametnega telefona, spletne banke i-net ne bomo mogli več uporabljati, seveda odpira veliko vprašanj.
Omejitev dosedanje uporabe banke i-net predstavlja grobo kršitev zakonskih določil in še posebej obvestilo, da i-net banko ne bomo mogli več uporabljati od polovice aprila 2022.
To, da moram sedaj na vrat na nos kupovati nov pametni telefon, da bi zadostil pravici za uporabo i-net banke, pri tem pa NE PONUDITI DRUGIH MOŽNOSTI, se mi zdi, kršenje pravic uporabnika storitev, do katerih smo imeli pravico kot uporabniki vse do sedaj, saj smo za uporabo te storitve plačevali nadomestilo uporabe spletne banke i-net v višini 1,07€ mesečno.

INTESA SANPAOLO BANK - I.

Spoštovani,
zaradi varnostnih zahtev Banke Slovenije in pogojev ISP d.d. se ukinja stara verzija aplikacije. Za nemoteno poslovanje potrebujete za aktivacijo nove pametno mobilno napravo.
Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni,
Tena Manc

INTESA SANPAOLO BANK - II.

Spoštovani,
dne 25.3.2022 smo na Banko Intesa Sanpaolo d.d. (v nadaljevanju: banka) prejeli vašo pritožbo, v kateri izražate nezadovoljstvo z novim načinom uporabe spletnega in mobilnega bančnega poslovanja.
Najprej se vam zahvaljujemo za posredovano sporočilo, ki ste nam ga zaupali kot naš dolgoletni komitent.

S spremembami, ki jih uvajamo v digitalnem bančništvu, sledimo novim potrebam naših strank, katerih pričakovanja po sodobnih bančnih storitvah so v skladu z razvojem potrošne elektronike in načini njihove uporabe. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS uporablja pametni telefon že več kot 80% vseh uporabnikov mobilnih telefonov, kar 93% gospodinjstev pa ima dostop do interneta. Tudi zato verjamemo, da je dostopnost vsakodnevnih bančnih storitev dobro pokrita in jih lahko njihovi uporabniki izvajajo v katerem koli delu dneva, ne glede na to, kje se nahajajo. Menimo, da so komitenti naše banke, ki so do sedaj redno uporabljali spletno Banko IN, vendarle dobro pripravljeni na prehod na novo spletno in mobilno banko. Tudi v prihodnje bodo komitenti lahko nemoteno uporabljali obe opciji (spletno in mobilno), vendar bodo za vstop v spletno banko potrebovali mobilno aplikacijo naloženo na pametnem telefonu namesto klasičnega generatorja enkratnega gesla (čitalca). Ta način preverjanja identitete uporabnika je tudi bolj varen in priročen.

Zavedamo se, da uvajanje novosti in sprememb v bančnem poslovanju lahko na začetku pri strankah povzroči negodovanje, vendar pa vemo tudi, da se sčasoma stranke privadijo na novosti in jih s pridom uporabljajo. Zagotavljamo vam, da želi naša banka biti med vodilnimi po kakovosti digitalnega bančništva. Slednje nam že priznavajo mnogi, med drugimi nas je neodvisna institucija E-laborat lani uvrstila v sam vrh med slovenskimi bankami po uporabniški izkušnji. Zato bomo veseli, če nam boste tudi v prihodnje dali priložnost, da se dokažemo pri izpolnjevanju vaših pričakovanj.

V zvezi z vašimi navedbami glede zaračunavanja storitve uporabe digitalnega bančništva, naj poudarimo, da se le-ta zaračunava v višini 1,07 EUR/mesečno. V primeru, da storitve zaradi kakršnihkoli razlogov ne boste želeli uporabljati več, boste svojo odločitev sporočili vaši skrbnici.

V upanju, da boste novosti, ki jih uvajamo, vendarle sprejeli z zanimanjem, vas lepo pozdravljamo.

Branka Tomić
Sektor za marketing in korporativno komuniciranje
Članica skupine Intesa Sanpaolo | Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, Slovenija
intesasanpaolobank.si

BANKA SLOVENIJE

Spoštovani,
v zvezi z vašo pritožbo glede uporabe pametnega telefona za dostop do spletne banke s strani Intesa Sanpaolo banke (oziroma ostalih bank in hranilnic v Sloveniji) uvodoma pojasnjujemo, da so varnostne zahteve na področju opravljanja plačilnih storitev in avtentikacije strank, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki plačilnih storitev (med katere sodijo tudi banke), opredeljene v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu (Direktiva PSD2) in niso zahteve Banke Slovenije. Ponudniki plačilnih storitev so za zagotavljanje varnosti podatkov komitentov in varovanje njihovega premoženja dolžni upoštevati tudi določila v Sloveniji neposredno veljavne Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/389 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za močno avtentikacijo strank ter skupnih in varnih odprtih standardov komunikacije.

V skladu s 153. členom ZPlaSSIED mora ponudnik plačilnih storitev opraviti močno avtentikacijo stranke, kadar plačnik dostopa do svojega plačilnega računa prek interneta, odredi elektronsko plačilno transakcijo, ali opravi drugo dejavnost prek kanala na daljavo, ki lahko pomeni tveganje plačilne prevare ali goljufije ali druge zlorabe. Močno avtentikacijo strank pa v skladu s 16. točko 4. člena ZPlaSSIED predstavlja avtentikacija z uporabo dveh ali več elementov, ki spadajo v kategorijo znanja uporabnika (nekaj, kar ve samo uporabnik), lastništva uporabnika (nekaj, kar je v izključni lasti uporabnika) in neločljive povezanosti z uporabnikom (nekaj, kar uporabnik je), ki so med seboj neodvisni, kar pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti drugih, in so zasnovani tako, da varujejo zaupnost podatkov, ki se preverjajo.

Zgoraj navedeni pravni okvir od ponudnikov plačilnih storitev torej zahteva, da se o identiteti plačnika ob izvedbi plačila prek spleta obvezno prepričajo na vsaj dva od treh obstoječih načinov za overjanje identitete, kot so navedeni zgoraj: i. nekaj, kar veš (geslo, koda PIN, odgovor na varnostno vprašanje), ii. nekaj, kar imaš (pametni telefon ali druga mobilna naprava), iii. nekaj, kar si (biometrični podatki, kot so prstni odtis, roženica, obraz, glas).

Tako direktiva kot delegirana uredba govorita o napravah, ki so na eni strani naprave, ki enkratno (varnostno) geslo ustvarijo, na drugi strani pa gre za naprave, ki enkratno (varnostno) geslo prejemajo. V slednjem primeru gre lahko za tablico ali mobilni telefon, kar je v tem smislu tudi izrecno navedeno v točki (6) recitala delegirane uredbe, kjer sta obe napravi navedeni kot napravi, ki se lahko uporabljata za dajanje navodil za izvedbo plačila in v postopku avtentikacije, seveda pa so ponudnikom plačilnih storitev na voljo tudi druge rešitve. Na kakšen način bodo ponudniki plačilnih storitev zagotavljali stroge varnostne pogoje glede avtentikacije, pa je odvisno od poslovne odločitve posameznega ponudnika plačilnih storitev. V kolikor ne bi spoštovali navedenih zahtev, bi ponudniki kršili veljavno zakonodajo, nadzor nad izvajanjem katere je izvaja Banka Slovenije.

Pri tem Združenje bank Slovenije (ZBS) poudarja, da večina bank in hranilnic ponuja uporabnikom, ki nimajo ali ne želijo mobilnih naprav, potrjevanje identitete tudi na druge načine, ki so bodisi vezani na uporabo dodatnih naprav (čitalcev) ali spletnih rešitev (posebne aplikacije, dostopne prek spleta) bodisi so dostopni prek drugih rešitev, za katere se odloči vsaka banka ali hranilnica glede na svojo poslovno politiko. Banka Slovenije tudi ne razpolaga z informacijami, da bi v bližnji prihodnosti vse banke oziroma hranilnice za potrjevanje identitete zahtevale izključno mobilne naprave ali da bi za dostop do plačilnih računov oz. opravljanje bančnih storitev na daljavo zagotavljale zgolj aplikacije na mobilnih napravah.

Uporabnik plačilnih storitev (komitent) sicer lahko v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZPlaSSIED kadarkoli odpove okvirno pogodbo s takojšnjim učinkom, razen če je v okvirni pogodbi določen odpovedni rok za odstop uporabnika od pogodbe, ki pa ne sme biti daljši od enega meseca. Določbe okvirne pogodbe, ki bi v nasprotju s tem zakonom omejevale pravico uporabnika, da odpove okvirno pogodbo, so nične. Menjavo ponudnika plačilnih storitev potrošnikom olajšuje postopek zamenjave plačilnega računa, ki je urejen v 175. členu ZPlaSSIED. Ta namreč omogoča, da vse potrebne postopke za zamenjavo računa s pooblastilom potrošnika uredi nov ponudnik plačilnih storitev.

Za konec pojasnjujemo, da je Banka Slovenije pristojna za sistemski nadzor nad delovanjem bank in v tem okviru tudi prekrškovni organ, medtem ko je reševanje konkretnih sporov med banko in komitenti v pristojnosti sodišč. Kljub navedenemu pa imate možnost, da vložite pritožbo na Združenje bank Slovenije kot izvajalca izvensodnega reševanja potrošnikih sporov. Več o tem in druge osnovne informacije, si lahko preberete na spletni strani IRPS | Združenje bank Slovenije - GIZ (zbs-giz.si).
Lep pozdrav
BANKA SLOVENIJE Evrosistem | Odnosi z javnostmi | E: pr@bsi.si
www.bsi.si | LinkedIn | Twitter | Facebook | YouTube

EVROPSKA DIREKTIVA (PSD2)

Spoštovani,
s 3. majem 2022 se v skladu z evropsko direktivo (PSD2) uvaja doslednejše potrjevanje kartičnih plačil pri spletnih trgovcih. To pomeni, da od tega datuma dalje ne bo več mogoče opravljati spletnih nakupov brez močne avtentikacije. Podrobnejše informacije najdete na naši spletni strani.

Pravila plačevanja pri opravljanju spletnih nakupov so se z direktivo EU o plačilnih storitvah (PSD2) spremenila in od 3. maja 2022 dalje spletnih nakupov brez močne avtentikacije ne boste mogli opraviti. V Intesi Sanpaolo Bank smo se zahtevam direktive že prilagodili, prav tako pa se morajo zahtevam po močnejši avtentikaciji prilagoditi vsi, ki so vključeni v prodajno-nakupni proces - torej tudi trgovci in kupci oziroma plačniki.

Direktiva EU o plačilnih storitvah je med drugim prinesla dodatne zahteve za potrjevanje spletnih plačil in s tem izboljšala njihovo varnost ter poskrbela za dodatno zaščito potrošnika pred goljufijami, predvsem z zahtevo po uvedbi močne avtentikacije imetnikov kartic v postopku plačil na daljavo.

Če poenostavimo – kupec mora pri plačilu blaga ali storitve, na primer pri spletnemu trgovcu na nek način potrditi, da to plačilo res opravlja prav on. To bo potrdil z vsaj dvema od treh spodaj navedenih načinov za potrditev istovetnosti kupca:

* z nečim, kar ve (geslo, koda PIN, odgovor na varnostno vprašanje),
* z nečim, kar ima (pametni telefon ali druga mobilna naprava),
* z nečim, kar je (biometrični podatki, kot so prstni odtis, oči oz. roženica, obraz, glas).

Kako do hitrih in varnih spletnih nakupov?

Pri izvajanju spletnih plačil strankam priporočamo, da v kolikor še nimate, si naložite aplikacijo nove mobilne banke, saj vam poleg varnosti in priročnosti prinaša še to prednost, da vam ni več potrebno uporabljati čitalca.

Stranke, ki ste uporabniki nove mobilne banke, lahko spletna plačila potrjujete na varen in priročen način z uporabo funkcionalnosti #withKEY, s pomočjo katere si ustvarite enkratno geslo za nakup.
Kako potrjevanje plačila poteka v praksi, si lahko ogledate v našem video priročniku.

Za avtentikacijo spletnega nakupa pri plačilu s kartico Mastercard ali Visa pa lahko še naprej uporabljate tudi čitalec plačilnih kartic ali mobilni telefon z mobilno denarnico Wave2Pay, kjer ustvarite enkratno osebno številko.

Opozoriti velja, da takšno potrjevanje spletnih plačil ne bo v uporabi vedno in pri vseh spletnih trgovcih. Spletni trgovci se namreč lahko odločijo za uporabo izjem (npr. za nižje zneske nakupa), kjer dodatna potrditev v mobilni aplikaciji oziroma drugi rešitvi za potrjevanje plačil ne bo potrebna (t. i. izjema). Prav tako direktiva velja le za plačila znotraj Evropskega gospodarskega prostora, kar pomeni, da se plačila za nakupe pri trgovcih izven EEA regije praviloma izvajajo brez dodatnega potrjevanja.

Strankam obenem svetujemo, da pri opravljanju plačil s kartico, mobilnim telefonom, tablico in z gesli ravnate skrbno ter odgovorno, saj boste le-tako preprečili morebitno nepooblaščeno uporabo tretjim osebam.

Preberite in upoštevajte tudi sedem priporočil za varno spletno nakupovanje.
www.intesasanpaoloba...akupi.html

* Vsebina pritožbe in odgovori so bili posredovani tudi varuhu človekovih pravic Slovenije, ki si je vzel čas za odgovor...

OSEBNE FINANCE V SLOVENIJI

* Depoziti v bankah - 39,8% = 26.900 €
* Gotovina - 8,2% = 5.700 €
* Življenjska in pokojninska zavarovanja - 14% = 9.700 €
* Lastniški kapital - 30% = 20.600 €
* Drugo - 8% = 5.500 €

BOB LETA 2022

"Imamo cel kup gurujev sreče, ki nas prepričujejo, da nismo dovolj srečni in da se moramo potruditi, da bomo bolj. A mislim, da bomo najbolj srečni takrat, ko se bomo nehali truditi biti srečni in ko bomo namenili pozornost drugemu."
Dan Podjed, antropolog
www.vecer.com

www.zps.si/index.php...n e-finance
bb.si/f/doc s/diploms...enka_1.pdf
vsebovredu.triglav.s...ate- narobe
www.delavska-hraniln...ne-finance
dk.um.si/ IzpisGradiv...9584203:d3
www.nlb.si/5-korakov...ni h-financ
www.nlb.si/ocena-poz...nih-financ
www.fin ance.si/89649...nih-financ
svetkapitala.delo.si... a-razgali/
www.academia.si/wp-c...gorsek.pdf
www.m ojaobcina.si/gr...lubej.html
www.financna-sola.si. ..amo-lubej/
www.financna-sola.si/
mojefinance.fin ance....z-denarjem
www.cresus.si/wp-con...7-2014.p df
www.zivljenje55plus....financami/
www.zlus.si/w p-conte...inance.pdf
www.mestomladih.si/s...ljiv-c ilj/
si.linkedin.com/in/s...c-2b9890ab
www.vezovis ek.si/wp-...inance.pdf
www.dnevnik.si/1042769482
w ww.zurnal24.si/slov...inah-33047
www.individa-part ner...kcij_2.pdf
www.cek.ef.uni-lj.si...ric720.pdf
consult.vzajemci.com...gKthvD_BwE
core.ac.uk/down load/...526041.pdf
www.prirocnikporoka....ih-finan c/

INTESA SANPAOLO BANK - III.

Pretekli teden me je poklical nežen glasek iz banke Intesa SanPaolo Bank in se predstavil, me povprašal po imenu in po nekaj trenutkih: "Kaj bi potrebovali potrošniški kredit", sem ji odgovoril, da ga trenutno ne potrebujem. Po tehtnem razmisleku, sem razmišljal, da se gredo na tak način sondiranje terena, ali kako daleč so zapluli, da je sedaj pomemben že vsak naš dinarček, pa četudi od malega potrošniškega kredita...
* po vseh digitalnih peripetijah še danadanes ne morem do svojega bančnega računa, zato mi ostaja samo še bankomat in tamkajšnje preverjanje stanja...o gornjih vprašanjih so pisali tudi na ZPS in Varuhu človekovih pravic, pa situacija ostaja na začetku, tako kot na začetku...

Đorđo, a se strinjaš z mojo tezo, da je bil spike v 2022 v pomembnem deležu posledica refinanciranja obstoječih posojil? V 2022 si imel namreč skoraj 2,2 mrd novih posojil na povprečno letno stanje cca 7,7 mrd. December na januar 2022 se je obseg kreditov povečal za 600m EUR in tudi če predpostaviš, da je povprečna ročnost tega obsega kreditov 10 let, je novih kreditov (povečanje in zapadlost) 1,4 mrd, 800m pa refinanciranja. Po mojem pri teh obrestnih merah veliko refinanciranja ni več, dejstvo pa tudi je, da se je produkcija novih močno ohladila. Kar ne preseneča glede na razmere v gospodarstvu in položaj v gospodarskem ciklu.

Cene nepremičnin (vsaj v SLO) niso toliko odvisne od cene stanovanjskih kreditov, saj se vsaj polovica nepremičnin kupi na keš. V popolnoma abnormalnem svetu (vsaj če gledaš uradno razmerje vrednosti enodružinskega stanovanja / vrednosti zaslužka ) postaja normalno to, da se udeleženci na trgu obnašajo abnormalno. Cegli postajajo safe haven odvečnega denarja (kar je ok zaradi mene, če večina, ki imajo viška denarja, tako razmišlja), problem je edino to, da je posledica tega to, da tisti (predvsem mladi), ki nimajo dovolj kapitala nimajo šanse zaživet normalno življenje v tej f**njeni Sloveniji. Jaz npr, če bi bil še enkrat star 30 let, bi šel ven prej, kot bi me noge hitro nesle :)

ni (niti) to specificno slovenski pojav...

(kar seveda ne pomeni, da je zaradi tega kaj boljse, pomeni samo, da je malo bolj naporno se mu izogniti kot le to, da prestopis mejo)

[]
ni (niti) to specificno slovenski pojav...

(kar seveda ne pomeni, da je zaradi tega kaj boljse, pomeni samo, da je malo bolj naporno se mu izogniti kot le to, da prestopis mejo)

Malenkost pa ja, že če stopiš samo v Avstrijo :)

ravno sem gledal cene po oglasih v avstriji in nisem dobil vtisa o bistveno bolj ugodni sliki, kar se tice nepremicnin samih. seveda pa se lahko precej pozna obremenitev plac.

nekaj sveze zgodovine -

tradingeconomics.com...sing-index

tradingeconomics.com...sing-index

da so nepremicnine postale generacijski problem, je sicer problem kakor razumem bolj kot ne celega razvitega sveta.

da so mozne zelo velike razlike in zanimive nise znotraj posameznega trga, je tudi jasno, ampak to zahteva tudi posameznika, ki je pripravljen te nise konzumirati.

ce bi si ravno hotel pomagati s sosednjimi drzavami, bi mogoce prej gledal italijo, res pa je, da ne vem, kaj vse so tam posebni faktorji, ki zgradijo celotni strosek lastnistva - takole iz aviona gledano skorda morajo biti kaksni... ali pa je to pac sledenje gibanju gdp post-eur.

tradingeconomics.com...sing-index

[]
ravno sem gledal cene po oglasih v avstriji in nisem dobil vtisa o bistveno bolj ugodni sliki, kar se tice nepremicnin samih. seveda pa se lahko precej pozna obremenitev plac.

nekaj sveze zgodovine -

tradingeconomics.com...sing-index

tradingeconomics.com...sing-index

da so nepremicnine postale generacijski problem, je sicer problem kakor razumem bolj kot ne celega razvitega sveta.

da so mozne zelo velike razlike in zanimive nise znotraj posameznega trga, je tudi jasno, ampak to zahteva tudi posameznika, ki je pripravljen te nise konzumirati.

ce bi si ravno hotel pomagati s sosednjimi drzavami, bi mogoce prej gledal italijo, res pa je, da ne vem, kaj vse so tam posebni faktorji, ki zgradijo celotni strosek lastnistva - takole iz aviona gledano skorda morajo biti kaksni... ali pa je to pac sledenje gibanju gdp post-eur.

tradingeconomics.com...sing-index

Kaj pa vem, s statistiko je mogoče vse dokazat, v Avstriji je plača slehernika skoraj dvakrat tolikšna kot v SLO:
en.wikipedia.org/wik...erage_wage

Vrednost m2 v LJse začenja pri 4K in konča..bohvedi kje.
Tko za eno normalno stanovanje v LJ moraš odkartat 5-6 K/m2, za ta denar pa tudi na Dunaju dobiš stanovanje.
S to razliko, da je Dunaj vesoljska ladja proti Ljubljani :)

ja kakor je nepremicninski indeks statistika, so place tudi ane :)

seveda se strinjam, da je kupna moc severno vecja. vendar to ne pomeni, da pa niso nabili cen (se enkrat grafi) ali da ne uporabljajo ceglov kot nalozbenega skladisca. cas zastonj neskoncno denarja je gnal to povsod, kamor je stopil, razen v primerih res posebnih lokalnih okoliscin (japonska, italija).

[]
ja kakor je nepremicninski indeks statistika, so place tudi ane :)

seveda se strinjam, da je kupna moc severno vecja. vendar to ne pomeni, da pa niso nabili cen (se enkrat grafi) ali da ne uporabljajo ceglov kot nalozbenega skladisca. cas zastonj neskoncno denarja je gnal to povsod, kamor je stopil, razen v primerih res posebnih lokalnih okoliscin (japonska, italija).

Se strinjam, vse je relativno (njim pada standard relativno manj kot nam in zato naj bomo vsaj delno veseli)..
, ampak si ne morem kaj da ne bi padel v našo zgodovino (sem gledal še enkrat ta genialni film)
..(delaš zvezdo iz dreka :) Tko zelo slovensko , se mi zdi :)
www.youtube.com/watc...zmrc&t=10s

ena enostavna mera avstrije je, da ce bi bile nepremicnine neproblematicno dostopne, potem graz ne bi imel zupanje iz komunisticne stranke, ki se lepo direktno imenuje komunisticna stranka in to nikogar ne moti, ker v praksi opravljajo delo vmes posalonjene vecje stranke - pri cemer je nosilna tema ravno stanovanjsko vprasanje.

vendar kot ze receno od tega, da avstrijcem ne gre super, ne gre slovencem nic boljse. celo obratno; v smislu tistega, kot smo se ze parkrat tu pogovarjali, da je razvojno mogoce celo bolj od tega, kaj pocnes v svoji drzavi, pomembno to, kaksne sosede imas.

[]
ena enostavna mera avstrije je, da ce bi bile nepremicnine neproblematicno dostopne, potem graz ne bi imel zupanje iz komunisticne stranke, ki se lepo direktno imenuje komunisticna stranka in to nikogar ne moti, ker v praksi opravljajo delo vmes posalonjene vecje stranke - pri cemer je nosilna tema ravno stanovanjsko vprasanje.

vendar kot ze receno od tega, da avstrijcem ne gre super, ne gre slovencem nic boljse. celo obratno; v smislu tistega, kot smo se ze parkrat tu pogovarjali, da je razvojno mogoce celo bolj od tega, kaj pocnes v svoji drzavi, pomembno to, kaksne sosede imas.

No, vsaj v tem pa imamo srečo, za pametne in delovne ne bo zmanjkalo dela in perspektive tudi v okolici.

Od kolega hčerka (diplomirala medicino) je takoj dobila delo na Dunaju. (tam tudi mankka dohtarjev kot pri nas, samo plača je dvakrat tolikšna , s tem da tudi pri nas ni slaba, razen pri začetnikih ki je malo čez enega jurja..
pa se slikaj s 6 leti res zaje*anega faksa, za malo čez jurja plače :)

Sam ne razumem čisto zakaj bi bile nepremicnine generacijski problem. Po moje je danes celo lažje kupit kako zadevo izven zanimivih območij kot nekdaj.
Tudi dve uri do službe mislim da za ostali razviti svet ni nič nenavadnega.
Po moje se bojo stvari same po sebi znormalizirale in stanovanj ljudje sploh ne bojo več hoteli :).

Še vedno velja pravilo v inflaciji bodi 0.0 glede posojil.

[hostamox]
Sam ne razumem čisto zakaj bi bile nepremicnine generacijski problem. Po moje je danes celo lažje kupit kako zadevo izven zanimivih območij kot nekdaj.
Tudi dve uri do službe mislim da za ostali razviti svet ni nič nenavadnega.

Hja, to je tko malo "s tujim po koprivah", oziroma modrovanje o problemu ki ni tvoj.
Je pa jasno, da če se pelješ po dve uri do službe v topovskih ceveh, imenovanih avtoceste (in pri tem tvegaš vsaj živce, če ne celo lastnega življenja) in potem izračunaš svojo dejansko plačo, ki jo dobiš na 2+8+2=12 ur dela, potem dejansko vidiš kje si.... Namreč delaš v družini prijaznem podjetju v LJ, a hkrati ne moreš priti iskat svojega otroka iz vrtca ob 16h ( brez babice, tete, ali plačane varuške ne gre (kar je dodatni strošek seveda)..)

SLO je družba v kateri sta zaposlena oba spola (sicer socialistična pogruntavščina, ampak dobra, ker je družba na ta način bolj spolno enakopravna). Je pa to nezdružljivo z večurno dnevno migracijo obeh staršev. To preprosto ni družini prijazno življenje.

Po moje se bojo stvari same po sebi znormalizirale in stanovanj ljudje sploh ne bojo več hoteli :).

Ja, takrat ko bo enkrat zmanjkalo podmladka, kar si sploh ne želimo.
Ampak tudi ekonosmki migranti, ki bodo zelo vverjetno zapolnili to vrzel, bodo potrebovali bivališča.
In tudi oni, (če se bodo uspešno integrirali, bodo prej ali slej razmišljali podobno kot domorodci).
Hvalabogu, da je tako, namreč če bo kdaj do tega prišlo (mislim na svežo kri in predvsem dobro integracijo).

Alternativni scenarij pa ni najbolj optimističen, ko ni več povpraševanja po stanovanjih, pomeni samo to da izumiramo...

[0531Zavar]
> []
> ja kakor je nepremicninski indeks statistika, so place tudi ane :)
>
> seveda se strinjam, da je kupna moc severno vecja. vendar to ne pomeni, da pa niso nabili cen (se enkrat grafi) ali da ne uporabljajo ceglov kot nalozbenega skladisca. cas zastonj neskoncno denarja je gnal to povsod, kamor je stopil, razen v primerih res posebnih lokalnih okoliscin (japonska, italija).

Se strinjam, vse je relativno (njim pada standard relativno manj kot nam in zato naj bomo vsaj delno veseli)..
, ampak si ne morem kaj da ne bi padel v našo zgodovino (sem gledal še enkrat ta genialni film)
..(delaš zvezdo iz dreka :) Tko zelo slovensko , se mi zdi :)
www.youtube.com/watc...zmrc&t=10s

... čuj, pozabi ti zdaj na totega komunista Partljiča, ki s filmom "Moj ata socialistični kulak" v resnici perfidno propagira parolo "zemljo tistemu, ki jo obdeluje" in ostalo komunistično sranje ... khmm, ker na totem forumu vsi dobro vemo, da je prava svoboda prišla šele leta 1991, ko smo z Zakonom o denacionalizaciji demokratično popravili krivice in smo raznim Malekom vzeli od komunistov podarjeno, v resnici pa ukradeno "agrarno" in jo vrnili cerkvi in potomcem fevdalcev, da lahko njeni pravi lastniki z oddajanjem v najem končno spet služijo s svojo stoletja nazaj resnično pošteno pridobljeno zemljo ...

[najobj]
> [0531Zavar]
> > []
> > ja kakor je nepremicninski indeks statistika, so place tudi ane :)
> >
> > seveda se strinjam, da je kupna moc severno vecja. vendar to ne pomeni, da pa niso nabili cen (se enkrat grafi) ali da ne uporabljajo ceglov kot nalozbenega skladisca. cas zastonj neskoncno denarja je gnal to povsod, kamor je stopil, razen v primerih res posebnih lokalnih okoliscin (japonska, italija).
>
> Se strinjam, vse je relativno (njim pada standard relativno manj kot nam in zato naj bomo vsaj delno veseli)..
> , ampak si ne morem kaj da ne bi padel v našo zgodovino (sem gledal še enkrat ta genialni film)
> ..(delaš zvezdo iz dreka :) Tko zelo slovensko , se mi zdi :)
> www.youtube.com/watc...zmrc&t=10s

... čuj, pozabi ti zdaj na totega komunista Partljiča, ki s filmom "Moj ata socialistični kulak" v resnici perfidno propagira parolo "zemljo tistemu, ki jo obdeluje" in ostalo komunistično sranje ... khmm, ker na totem forumu vsi dobro vemo, da je prava svoboda prišla šele leta 1991, ko smo z Zakonom o denacionalizaciji demokratično popravili krivice in smo raznim Malekom vzeli od komunistov podarjeno, v resnici pa ukradeno "agrarno" in jo vrnili cerkvi in potomcem fevdalcev, da lahko njeni pravi lastniki z oddajanjem v najem končno spet služijo s svojo stoletja nazaj resnično pošteno pridobljeno zemljo ...

Komunistična revolucija je bila zločin, o tem po mojem ni dvoma,
zakonca Hribar na primer, ekstravagantna buržuja, sta pomagala lokalni skupnosti, za časa vojne pa aktivno partizanom.
Pa ju je bilo kljub temu treba likvidirat, kot največja izdajalca, oziroma še slabše, eksekucija brez dokazov, še morilca nobenega niso tako ubili na task način
(očitno razredno sovraštvo, ki se lahko primerja samo z rasnim sovraštvom nacistov).
siol.net/novice/slov...rmol-20442

Ne vem, če so komunisti dali dejansko komu kaj, bolj so bile zadruge in kmetje so smeli obdelovat to zemljo, lastništva nad nacionalizirano zemljo pa niso imeli.

[0531Zavar]
> [najobj]
> > [0531Zavar]
> > > []
> > > ja kakor je nepremicninski indeks statistika, so place tudi ane :)
> > >
> > > seveda se strinjam, da je kupna moc severno vecja. vendar to ne pomeni, da pa niso nabili cen (se enkrat grafi) ali da ne uporabljajo ceglov kot nalozbenega skladisca. cas zastonj neskoncno denarja je gnal to povsod, kamor je stopil, razen v primerih res posebnih lokalnih okoliscin (japonska, italija).
> >
> > Se strinjam, vse je relativno (njim pada standard relativno manj kot nam in zato naj bomo vsaj delno veseli)..
> > , ampak si ne morem kaj da ne bi padel v našo zgodovino (sem gledal še enkrat ta genialni film)
> > ..(delaš zvezdo iz dreka :) Tko zelo slovensko , se mi zdi :)
> > www.youtube.com/watc...zmrc&t=10s

> ... čuj, pozabi ti zdaj na totega komunista Partljiča, ki s filmom "Moj ata socialistični kulak" v resnici perfidno propagira parolo "zemljo tistemu, ki jo obdeluje" in ostalo komunistično sranje ... khmm, ker na totem forumu vsi dobro vemo, da je prava svoboda prišla šele leta 1991, ko smo z Zakonom o denacionalizaciji demokratično popravili krivice in smo raznim Malekom vzeli od komunistov podarjeno, v resnici pa ukradeno "agrarno" in jo vrnili cerkvi in potomcem fevdalcev, da lahko njeni pravi lastniki z oddajanjem v najem končno spet služijo s svojo stoletja nazaj resnično pošteno pridobljeno zemljo ...

Komunistična revolucija je bila zločin, o tem po mojem ni dvoma,
zakonca Hribar na primer, ekstravagantna buržuja, sta pomagala lokalni skupnosti, za časa vojne pa aktivno partizanom.
Pa ju je bilo kljub temu treba likvidirat, kot največja izdajalca, oziroma še slabše, eksekucija brez dokazov, še morilca nobenega niso tako ubili na task način
(očitno razredno sovraštvo, ki se lahko primerja samo z rasnim sovraštvom nacistov).
siol.net/novice/slov...rmol-20442

... OK, obujanje ran iz zgodovine sicer ni bil moj namen, ker bomo prehitro prišli do nacifašistov iz Ukrajine, potem pa bo spet kakšen mimoidoči prišel mimo in mi bo povedal, da sem forumski pacient ... khmm, ali pa bo kakšen Endimion začel šteti, kolikokrat sem od začetka ruske invazije na Ukrajino na totem forumu napisal post, ki vsebuje besedo s korenom "nacif" ...

P.S.: zakonca Hribar sta res brezveze nastradala, ampak v brezpravju takoj po vojni je bilo dosti maščevanja zaradi osebnih zamer, ko so nekateri ubijali iz navadnega ljubosumja ...

[hostamox]
Ne vem, če so komunisti dali dejansko komu kaj, bolj so bile zadruge in kmetje so smeli obdelovat to zemljo, lastništva nad nacionalizirano zemljo pa niso imeli.

... eh, socialistični kulak Malek je sicer rekel www.youtube.com/watc...qWInCksqCM , da on svojega ne da, ampak ker je kolhoze hotel imeti Stalin, smo jih imeli tudi pri nas ...

P.S.: enako kot 0531Zavar si tudi ti sfalil mojo poanto, ko smo z Zakonom o denacionalizaciji demokratično popravili krivice in smo "agrarno" vrnili cerkvi in potomcem fevdalcev, da lahko njeni pravi lastniki z oddajanjem v najem končno spet služijo s svojo stoletja nazaj resnično pošteno pridobljeno zemljo ... khmm, ker na totem forumu vsi dobro vemo, da se je stoletja nazaj zemlja kupovala na dražbah, ne pa plenila v morilskih pohodih fevdalne vojske in s cerkvenim prodajanjem odpustkov za storjene grehe teh istih fevdalcev ...

V življenju ne moreš imet ravno vsega, si moraš narest nek scenarij, kaj v resnici rabiš, kaj so želje in kaj je češnja na torti :).
In kot praviš svet je velik in k sreči lahko gremo marsikam.
Ni pa nič narobe, če sčasoma spoznamo, da tudi doma ni bilo tako slabo :).

[hostamox]
Ne vem, če so komunisti dali dejansko komu kaj, bolj so bile zadruge in kmetje so smeli obdelovat to zemljo, lastništva nad nacionalizirano zemljo pa niso imeli.

Kolikor vem, je ta, po sovjetsko modelirana, kolektivizacija zemlje in kolhozništvo, oziroma prisilno zadružništvo, se v jugi pričela tam nekje 1946, in klavrno propadla. Ker jo kmetje niso hoteli, se kar konkretno puntali, in so bili primeri, ko so raje pustili pridelke da zgnjijo na njivah. Oblast je to pol ustavila, ker je kovinostrugar menda sam ugotovil, in to politbiroju kar rekel:
"Tovariši zjebali smo največjo tovarno, ki jo imamo. Zjebali smo našo tovarno hrane."

Dobro da je bil vmes informbiro, pa so ZDA poslale v SFRJ (pazi cifro) 800.000 ton žita. In dale Beogradu lep kos milijonov $ kreditov.

Kar nekaj te zemlje ima sedaj v lasti sklad kmetijskih zemljišč, na teh npr gospodarijo vsa večja kmetijska podjetja v slo.
Tako da se je le del vrnil nekdanjim lastnikom. Je pa vsekakor dobra politična tema, ko nanese priložnost :).

zac.si/product/pike-...1945-1953/

www.dlib.si/details/...c-2FJVMRDR

[hostamox]
V življenju ne moreš imet ravno vsega, si moraš narest nek scenarij, kaj v resnici rabiš, kaj so želje in kaj je češnja na torti :).
In kot praviš svet je velik in k sreči lahko gremo marsikam.
Ni pa nič narobe, če sčasoma spoznamo, da tudi doma ni bilo tako slabo :).

Doma je gotovo dovolj dobro, vsaj za tiste, ki imajo realna pričakovanja v življenju (in/ali) so rojeni vsaj s srebrno žličko v ustih (teh je pomoje večina), res dobri pa seveda lahko uspejo tako doma, kot tudi v tujini.

GESLA & Co.

Lažni uslužbenci banke podjetju ukradli več stotisoč evrov

Prevaranti so podjetju z območja koprske policijske uprave z goljufijo prek spleta ukradli več stotisoč evrov. Predstavljali so se kot uslužbenci banke in zaposlenega v podjetju pripravili do tega, da jim je posredoval geslo za dostop do spletne banke. Od tam so goljufi prenesli več stotisoč evrov na bančni račun v tujini.

Policisti so včeraj prejeli prijavo ene od gospodarskih družb, ki je bila žrtev spletne goljufije. Neznani storilci so sprva poslali elektronsko sporočilo računovodstvu družbe in se predstavljali kot njihova banka. V sporočilu je bilo obvestilo, da banka menjuje strežnike spletnega bančništva in povezava do spletnega obrazca, v katerega je moral prejemnik sporočila vnesti vse svoje podatke o bančnem računu in dostopne podatke.

Sledil je klic iz slovenske telefonske številke, kjer se je storilec predstavljal kot tehnična služba banke in oškodovanca z lažnim prikazovanjem z navodili prepričal, da mu je posredoval dodatno geslo (iz generatorja gesel) tako, da je omogočil storilcu dostop do spletnega bančništva. Zatem je storilec izvedel transakcijo več sto tisoč evrov na bančni račun v tujini.

Policisti gospodarskim službam in posameznikom svetujejo, da so pozorni na domene, iz katerih prejemajo elektronska sporočila in se ne zanašajo zgolj na prikazano ime. Vsako sporočilo, ki zahteva posredovanje podatkov, je treba pred posredovanjem preveriti na svoji banki, saj to ni običajna praksa poslovanja, priporočajo.
primorske.svet24.si/...vec-stotis