Primerjav Istre v 1946 z Gorskim Karabahom je povsem neprimerna.
Za tisto eksplozijo na Vergaroli ni prav nobenih dokazov, da bi bila povzročena namerno.
Odnosu do istrskih Italijanov po razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo bi težko rekli preganjanje. Večina jih je odšla iz ekonomskih razlogov, ker pač niso verjeli, da bo v socializmu življenje boljše, pri čemer je izdatno pomagala propaganda s strani italije. V Istri nekega hudega nacionalizma nikoli ni bilo, kot ga ni še danes, ne na hrvaški ne na slovenski strani. Italijanski manjšini v Jugoslaviji so bile zagotovljene ustrezne pravice, italijanščina je uradni jezik, italijanske šole so financirane iz proračuna enako kot hrvaške ali slovenske. Vsekakor je bilo stanje glede italijanske manjšine mnogo boljše kot pri Slovencih v Italiji, da o tistih na Koroškem niti ne govorimo. A kljub tem dandanes Italijanov v Istri skoraj ni več, enako kot skoraj ni več Slovencev v Italiji in na Koroškem.