Vem, kaj ste hoteli povedati. Povedali pa ste tako, da ste streljali drevesa in zadeli drevo. Izračunali ste, da normirancu pri 50k prometa, ob minimalno vplačanih prispevkih, ostane 3.449 eur na mesec. To je v resnici veliko premalo, da bi mu lahko zavidali, ker ste, domnevam nehote, spregledali, da imajo-mo tudi stroške. Recimo sam pričnem mesec z minus 1500 eur. Če od zneska odštejem prispevke, ki ste jih upoštevali pri izračunu „mojega ostanka”, sva na kakšnih 2500 eur, kar je veliko premajhen zaslužek za tveganja, ki jih nosim. Če upoštevam še podražitev ogrevanja in elektrike v naslednjih vsaj 6 mesecih, pa tudi materiala, ki ga nekaj vendarle potrebujem, bo zaslužek še skromnejši. Nekaj bom, veliko teh podražitev pa na stranke ne bom mogel prenesti. Je pa tako; za slovenski mindset, noben podjetnik ni dober. Če je majhen in vplačuje premajhne prispevke je zajedalec, ki ga bo treba nositi na plečih, če je premožen in dopustuje na svoji jadrnici je pa lopov in davčni utajevalec. Pravšnji je le takšen, ki ne štrli iz povprečja, zgaran, ponižen in obvezno nima kaj dosti več od vas, dela pa po ves dan. To je s.p. poštenjakar.

In ne mi sedaj ”ne poznam tvojega primera”. Koliko jih pa poznate? Domnevam da malo ali nič, enako kot g. finančni minister.


Interesov malih podjetnikov, samozaposlenih s.p.-jev, v resnici ne varuje nihče. Raznorazni sindikati JS in industrije so na okopih za vsako malenkost, z nami pa vlada počne kar hoče in kadar hoče, ker smo stisnjeni pod okrilje brezzobe obrtne zbornice, ki nam bolj škoduje kot koristi.
Še tole; sit sem poslušanja, kako bomo normiranci in drugi s.p.-ji, ki premalo vplačujemo za pokojnino, pristali na ”vaših” plečih. Ne podcenjujte nas prosim. Večina, prav zaradi žuljavih dlani, prekleto dobro gospodarimo z denarjem. Jaz na primer varčujem v različnih oblikah po malem in to trideset let, zato ni bojazni, da bi pristal na vaših ”plečih”. Enako velja za večino mojih kolegov.

Za konec, Čakam, da se bo v državi enkrat odprla prava tema in pravi problem; kdaj se bo v javni in državni upravi prenehalo izmišljati nekoristna delovna mesta ali/in, končno sprejelo normative, koliko in kaj delati, za koristen prispevek k skupnosti. Nekoristnega delavca vsi nosimo na plečih, tudi tisti mali vodovodar, ki vplačuje minimalne prispevke in brez katerega ne morete in ga čakate kot presušena zemlja vodo, ko se vam kaj zgodi v kopalnici. Toliko o poštenju in številkah. Lep večer vsem.