Delitev prispevkov na delavčeve oz delodajalčeve prispevke nima nobenega smisla in samo zamegljuje situacijo.

1. Delavec ve samo koliko dobi neto plače, večinoma niti ne ve koliko to stane delodajalca oz kolikšen je bruto oz bruto-bruto.
2. Prispevke, ki so označeni kot "prispevki delavca" direktno državi plačuje delodajalec. Ednimo kar delavec ve o teh prispevkih je da so navedeni na plačilnem listu.
3. Prispevke delodajalca ravno tako plačuje delodajalec direktno državi, s to razliko da delavec tega ne vidi na plačilnem listu.

Skratka, neke kalkulacije koliko so kakšni prispevki v raznih državah so brez smisla. Popolnoma vseeno je če ti država vzame iz levega žepa ali iz desnega. Edino kar šteje je skupna obremenitev, in to je točno to o čemer govori članek.

Pa še to: te primerjave so narejene na povprečni plači. V primeru Slovenije je višji davčni razred ravno nad mejo povprečne plače. Če imaš v Slo dvakratnik povprečne neto plače, potem je skupna davčna obremenitev že nad 60%.

Pa še v razmislek: Slovenija je prva na svetu po enakosti prejemkov (prejemki = neto plače plus ostali socialni prejemki) en.wikipedia.org/wik..._transfers

Zanimiv je nedavni izračun v članku Bineta Kordeža: če bi tistim z neto plačo nad 3000 EUR vzeli vse nad to mejo in razdelili med tiste pod to mejo, bi se le-tem prejemki povečali za ... 1.7%.