[hocevarb]
> [bc123a]
> Razogljicenje bo v zgodovino sel kot eden najvecjih nategov zelene mafije,

Razumem, da nekateri radi diskutirate na ta način. Mene pa v tem primeru zanima nekaj drugega.

Prejšnji teden sem pisal o energetski učinkovitosti slovenske energetsko intenzivne industrije: oe.finance.si/895190...zejo-da-ne

Informacijo o ukrepih za zmanjšanje ogljičnega odtisa v britanskem jeklarstvu vidim v tej luči. Še zlasti, ko britanski vladni organ govori o "antiogljičnih" ukrepih kot o delu državne industrijske politike.

Kaj lahko pričakujemo? Bodo britansko pot ubrali tudi v drugih državah? Bo treba razmišljati o oblikovanju slovenske industrijske politike, v kateri bo imelo razogljičenje močno vlogo? Kako naj razmišljamo o slovenski težki industriji? Jo bodo nizkoogljične zahteve naredile nekonkurenčno? Ji bo treba nameniti državno pomoč?

To so vprašanja, ki me zanimajo v tem primeru. Kaj mislite o tem?

Jeklarstvo (pa se posebej predelava aluminija) rabi velike kolicine poceni energije. Brez tega pac ne bo jeklarstva. Anglezi so v nekako posebno poziciji, ker ze sedaj njihovo jeklo ni posebej konkurencno zaradi brexita, in smatram da je to "razogljicenje" ki se ga gredo, ravno na podlagi dejstva, da je vseeno, tudi ce crkne.

Malo drugace so zaceli razmisljati tudi Nemci, kjer je industrija jasno zagrozila oblastem, da naj se ne zajebavajo, ker Mittelstand ze stoka pod tezo dviga stroskov energije. ne najdem clanka, kjer so pisali o enem pismu ministrom, nasel sem pa tole.

www.handelsblatt.com...bkIUzN-ap5

[bc123a]
Malo drugace so zaceli razmisljati tudi Nemci, kjer je industrija jasno zagrozila oblastem, da naj se ne zajebavajo, ker Mittelstand ze stoka pod tezo dviga stroskov energije. ne najdem clanka, kjer so pisali o enem pismu ministrom, nasel sem pa tole.

www.handelsblatt.com...bkIUzN-ap5

Hvala za tale link. Zgodba je sicer druga kot v članku o UK jeklarstvu, a se je fajn ukvarjati tudi s tem vprašanjem.

Za tiste, ki ne boste preleteli članka (je iz junija 2018), zelo kratek povzetek: velika nemška energetsko intenzivna podjetja so se pred skokom cen elektrike precej učinkovito hedžala vsaj za cca 3 leta, mala in srednja nemška podjetja pa močno trpijo zaradi podražitev štroma na borzah.

Razmere pri nas so vsaj do neke mere podobne. Pred dvema ali trema meseci sem predstavnika slovenskih MSP spraševal, kako oni prenašajo cene elektrike in, ali načrtujejo kakšne ukrepe. Zelo poenostavljen odgovor je bil, da se še niso ukvarjali s tem. Mogoče so se začeli po tem pogovoru...

A vrnimo se k težki industriji. Za bolj kompletno zgodbo bom skušal izbrskati podatek, kakšno ceno elektrike plačujejo največji odjemalci v UK, in ga kombinirati s podatkom o podpori za zmanjšanje ogljičnega odtisa. V Nemčiji in pri nas je, kot vemo, elektrika za velike odjemalce precej cenejša, kot velja za odstale...