[]
Tvoja tabela kaže na rast BDP v letih 2009 do 2012, kar je nonsens. Kakorkoli že. Predvsem sem razmišljal o razmerju plače v gospodarstvu in javni upravi. Slednje so v zadnjih letih rasle hitreje in ujele ter prehitele plače v gospodarstvu.

S opravičujem, ker sem jo sem prilepil brez komentarja. Tabela predstavlja vsoto BDP, plač, Dobičkov v 12 letih.
Zakaj vsoto, ker če nekaj proizvedemo oziroma naredimo, si lahko razdelimo le dele te celote.
Ker se kategorije, ki so predstavljene na grafikonu obnašajo različno v gospodarskem ciklu dobički enkrat so drugič niso, gospodarska rast je pa je potem zopet ni, plače in prejemki gospodinjstev pa so bolj lepljive in manj reagirajo na cikel je edino primerno, da seštejemo vse skozi obdobje celega cikla.
Potem vidimo pri čem smo.
Seštevek BDP se je tudi v letih 2009 do 2012 povečeval. Zadnje točke na grafih za leto 2019 so seštevki vseh 12 let in na teh normiranih razmerjih je razvidno, kako je bilo ustvarjeno v 12 letih razdeljeno med plače, dobičke, koliko prihodkov so podjetja ustvarila. Da je bil ustvarjeni BDP in Dobički posledica rasti produktivnosti, ker je vsota prihodkov 11,8, vsota dobičkov 12,11 in vsota BDP 12,45.
Pri primerjavah je pomembno, da so v mojem primeru uporabljeni nominalni podatki, ker edino tako primerjamo slive s slivami.
Bralce mnogokrat zavede, ker novinarji uporabljajo nominalno rast plač, BDP pa se običjano prikazuje z realno rastjo.
Novinarji tega časopisa so ustvarjali vtis, da gre vse narobe, ko so še pred letom ali dvemi ralagali, kako realni BDP še ni presegel tistega iz leta 2008, kar je bila resnica, hkrati pa napisali, da so plače v javnem sektorju zrasle za več kot 20% v tem obdobju tudi res. Kombinacija teh dveh podatkv pa pri površnem bralcu ustvari vtis, da je vse narobe. UStrezna primerjava je tudi nominalna rast BDP, ki pa je v tem obdobju zrasel podobno kot plače malo pod 20%.

Skratka pri uporabi teh podatkov je mnogo čudnih okoliščin, težko pa je dognati ali gre le za novinarsko neznanje matematike ali statistike ali pa je v ozadju nekaj mnogo bolj umazanega, da dejansko razumejo te razlike pa z nekimi nameni ustvarjajo novice, ki pri večini ljudi povzroči vsaj "fake" razumevanje problematike.

Pri mojih dveh procentih sem "naciljal" letno appr. "nominalo" rasti - seveda tu nisem deduktiral vsakaletno "inflacijo", ki ima cca. appr. 1,6% učinka.

Torej realno so plače rasle 0,4 % v gospodarstvu in recimo 1,8% v javni upravi (javnem sektorju).

Mogoče se pa motim glede rasti v javnem sektorju, ampak so v zadnjih 10 letih v povprečju plače v javni upravi (širše rečeno v javnem sektorju) rasle za dober 1% hitreje kot v gospodarstvu.

Če pa upoštevamo, da dela 30% delavcev v javnem sektorju, pridemo resda bližje tvojim netto 0,6% letni rasti plač iznad netto letnega BDP.

Vsekakor imamo v javnem sektorju tudi mnogo raznih dodatkov, ki jih v zasebnem nimamo in me prav zanima, kaj se smatra kot plača - kot primerjalna kategorija za statistiko.

Primerjave že kažejo, da so se plače v javnem in zasebnem sektorju izenačile... pa če recimo upoštevamo približno podobne kriterije izobraženosti, delovnih ur (no glede teh pa če pomislim na šolnike, vem, da statistika laže..)...