Resnica je vmes. Vsi vemo, kaj pomeni bogastvo, ampak le malokdo od revnih in tudi bogatih ve, kako pravično z njim ravnati.

Ena od rešitev je zviševanje davkov, vendar Picketty ne razume, da jemanje bogatim komot pomeni, da bo država 50% novobranega denarja iz davkov zafučkala za kaviar v javnem sektorju in izbrance, prijatelje tega javnega sektorja.

Picketty ima zmotno predstavo, da je država pravična tvorba, ki bo umno prerazdelila nabrani denar.

Tu ždi ta zmota: Da je bogataš nepravičen, država pa pravični korektiv. V to pravljico pe je smešno verjeti.

Zato je treba najti pravo ravnotežje in učinkovite rešitve. Te pa ponavadi ne zahtevajo ogrmno denarja, ampak malo več iznajdljivosti in prepričevalne moči.

Gre za štiri odstotke evropskega BDP, s tem denarjem pa bi lahko financirali raziskave in evropske univerze, denar bi lahko šel za preobrazbo modela gospodarske rasti, za sprejetje in integracijo beguncev.

Gospodje profesorji bi z novimi davki financirali (svoje) raziskave in evropske univerze.

Nič spornega. Za reveže, begunce (in otroke) gre. "Nothing to see here, move along"