[pobalin]
> [simona2]
> pravica do poštenega sojenja je tista pravica, ki velja za fizične in pravne osebe...

To že, a vendar je videti nesmiselno, da se pravna oseba po varstvo zateče na sodišče, ki po svojem nazivu varuje človekove pravice. Mar ni nobene primernejše mednarodne sodne instance za varstvo pravic pravnih oseb oz. zagotavljanje poštenega sojenja?

Ker tole branjenje človekovih pravic (zelo vidne in vplivne) pravne osebe kar preveč močno spominja na osem let staro zagotavljanje ustavno zagotovljene pravice do svobode govora tudi pravnim osebam. Zgodba je imela kalno politikantsko ozadje in je temu primerno še dodatno skalila že itak silno kalne vode ameriških volilnih kampanj.
en.wikipedia.org/wik...ted_v._FEC

... čuj, če se sodišče lahko razglasi za nepristojno, bi se tudi Evropsko sodišče za človekove pravice lahko (= moralo) in če imamo tisoče različnih sodišč, bi lahko ustanovili še tisoč prvo, ki bi branilo pravico do poštenega sojenja in kaj je še tega pravnih oseb ... khmm, ne pa da se neki ugledni sodniki sramotijo s človekovimi pravicami bank, podjetij in kaj je še tega ...

[najobj]
... čuj, če se sodišče lahko razglasi za nepristojno, bi se tudi Evropsko sodišče za človekove pravice lahko (= moralo) in če imamo tisoče različnih sodišč, bi lahko ustanovili še tisoč prvo, ki bi branilo pravico do poštenega sojenja in kaj je še tega pravnih oseb ... khmm, ne pa da se neki ugledni sodniki sramotijo s človekovimi pravicami bank, podjetij in kaj je še tega ...

Sem pogledal... Ne sramotijo se sodniki, ker je ESČP očitno tako koncipirano, da čuva in brani tekovine Konvencije iz leta 1950/53.

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bolj znana kot „Evropska konvencija o človekovih pravicah“, je bila na voljo za podpis 4. novembra 1950 v Rimu in je začela veljati 3. septembra 1953. Konvencija je uveljavila določene pravice, navedene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in v sklopu konvencije je bil ustanovljen sodni organ s pooblastili za sankcioniranje držav, ki ne upoštevajo njenih določb.

19. Kdo se lahko obrne na Sodišče?
Konvencija razlikuje med dvema vrstama pritožbe: individualno pritožbo lahko vloži katera koli oseba, skupina posameznikov, podjetje ali nevladna organizacija, ki se želi pritožiti zaradi kršitve svojih pravic, meddržavno pritožbo pa lahko vloži katerakoli država zoper drugo državo. Od ustanovitve Sodišča so večino pritožb vložili posamezniki, ki so se neposredno obrnili na sodišče zaradi ene ali več kršitev Konvencije.
www.echr.coe.int/Doc...ns_SVN.pdf

Je pa pri tem članku zabavnih še nekaj sitnih drobnarij. Odgovorna urednica Simona Toplak citira "pravnika Jurija Toplaka s Pravne fakultete v Mariboru", kar lahko pomeni samo, da je Toplak precej pogost priimek v Sloveniji, še posebno v pravniških revirjih. Pod fotografijo ne piše, kdo je na njej, je pa spodaj naveden avtor (Foto: Nino Verdnik/ECM). ECM je kratica privatne visokoleteče poimenovane privatne visokošolske ustanove familije ex-rektorja mariborske univerze (+ veliko več) dr. Ludvika Toplaka. Toti dr. Toplak očitno po redni službi na državni PF UM na ECM še malo dvoživkari kot pedagog in direktor. Kar je srečno naključje, saj je državna PF UM tako nemarna, da ima na svoji slovenski strani objavljeno predstavitev dr. Jurija Toplaka samo v angleščini.
www.pf.um.si/o-nas/z...ij-toplak/
Zato hvalabogu, da dr. Toplak munlajta tudi na Almi Mater Europei (ECM, Institutum Studiorum Humanitatis) družine Toplak, ker ga vsaj tota mati zna predstaviti z nekaj stavki v neukim pobalinom razumljivem slovenskem jeziku.
www.almamater.si/dr-...plak--fs11

Pa da ne bi kdo mislil, da je glavna furija Financ höchstpersönlich poklicala svojega mariborskega sopriimenjaka za ekskluziven komentar te šlamastike. Gre za komentar, ki ga je objavila državna sta.si, po njej pa povzeli rtvslo.si, dnevnik.si, zurnal24.si idr.
www.dnevnik.si/1042844526
www.rtvslo.si/gospod...ine/469734
www.zurnal24.si/slov...ino-317979

Delo pa je namesto agencijske izjave Jurija Toplaka raje pridobilo ekskluziven komentar "pravnega strokovnjaka" Mateja Avblja, sicer rednega kolumnista Financ. Auč! :-)))
www.delo.si/novice/s...05342.html

Potem, ko sem razmetal to malodeželno klajnburgerlih družinsko perilo, se lahko posvetim še tezi, da je tale zadnja epizoda v Strasbourgu skoraj nevredna omembe, saj je slovenska država absolutno pogrnila pri glavni zadevi 2014-2015. Takrat je AVK izrekla skoraj 5 MEUR visoko globo in kaznovala tri odgovorne tiče Pro Plusa zaradi umazanih rabot pri krojenju oglaševalskega "trga", potem pa sta dve sodišči odločbo AVK razveljavili kot "nestrokovno"...
www.finance.si/88072...a-Pro-Plus
www.finance.si/88124...-Pro-Plusu
www.finance.si/88125...-kritizira
www.finance.si/88369...a-polozaja

A te kolosalne polomije regulatorja trga, varuha konkurence, psa čuvaja svobodnega trga in deželnih sodnih inštanc odgovorna urednica poslovnega tabloida v svoji priredbi (okrnitvi) agencijskega članka niti omeni ne. Sploh se je, kolikor sem opazil, osebno zelo striktno distancirala od vpletanja v kontroverznosti v zvezi z medijskim vesoljem okrog Pro plusa.