Cel svet deluje po načelu delnih rezerv, oziroma bolje rečeno - po načelu delno razpoložljivih resursov.

Zamislimo si svet, kjer lahko vse ceste v trenutku prenesejo vse razpoložljive avte, vse železnice, ki lahko v vsakem trenutku prepeljejo vse potnike, električno omrežje, ki prenese hkrati vključene vse obstoječe porabnike, internet, ki bi lahko prenesel hkratni full download vseh uporabnikov, počitniške destinacije (hotele ipd), ki bi lahko v vsakem trenutku sprejele vse živeče in hodeče goste ... vsi do konca ob istem času odprimo vse vodovodne pipe ...

Fizika je zelo omejujoča stvar.
Praktično vsi resursi so dostopni po principu statističnega povpraševanja.
Zakaj bi bilo pri denarju (tudi resurs) drugače.

Tadej, necesa ne razumem.

Sistem delnih rezerv ima naceloma za sabo ravno tako centralno banko, ki je dolzna zagotavljati likvidnost poslovnim bankam (ce je drugje ne dobijo).

Torej bi sistem polnih rezerv porinil centralno banko v to vlogo se bolj, oz. po defaultu, ampak tudi sistem delnih rezerv racuna na njo.

Vecji problem je, da je recimo ECB zlorabila svojo vlogo posojilodajalca v zadnji rezervi za politicne pritiske na drzave in banke.

V normalno delujocem bancnem sistemu to, o cemer razpravljajo svicarji sploh ne bi smelo biti vprasanje, saj je tudi v sistemu delnih rezerv likvidnost garantirana, razen ce se zacne centralna banka iti politiko.

Drzi?