Angleščina in "amerikanščina" je novodobna "latinščina", ki jo zelo sooblikujejo govorci in pisci z vsega sveta, ki je nikoli niso poglobljeno študirali. Prav tako bi bilo preveč pričakovati, naj se vse ameriške premešane kulture in izobrazbene stopnje 350-milijonskega naroda (latinoti, azijati, zamorci, kajunci itn.) poglobijo v akademsko angleščino. Glede tega slovenščine in novodbne angleščine torej ne moremo primerjati.

Motečih in vsiljenih nam besed, kjer imamo v slovenščini svojo uveljavljeno, je ogromno; "smatrati" je gotovo ena takih, se strinjam.
--

"Doživljenjsko" pač ne gre. Pred tem prekletim "doživljenjskim" pa je svaril že Janez Gradišnik v jezikovnih priročnikih "Za lepo domačo besedo" (1985) in "Slovenščina za vsakogar" (1974!) takole:

"Beseda 'doživljenjski' ima v Pravopisu 62 ničlo, torej naj se ne uporablja. Kljub temu jo zadnji čas zelo vztrajno uporabljata tako Delo kot Večer in tudi po radiu sem že slišal, da je kdo obsojen na doživljenjsko ječo. Zakaj vsi ti ne uporabljajo raje slovenskega izraz dosmrten? Naša beseda izraža, da naj bi nekaj trajalo do smrti, in je gotovo bolj smiselna kot 'doživljenjski', očitno narejen po SH 'doživotan'. Kako so izraz skovali tam, ne vem, logičen pa ni in ni treba, da bi se ravnali po njem. Mogoče je v ogibanju besedi 'dosmrten' čutiti zadrego današnjega časa, ki smrt sploh nerad omenja, tudi če je misel nanjo le nakazana. /.../ Nemci imajo lepši izraz, lebenslänglich = za vse življenje. Kadar ne gre za zapor, bi to zvezo mirne duše uporabili tudi mi in rekli, da je bil kdo postavljen za predsednika za vse življenje, "doživljenjski" predsednik pa gotovo ni. Čeprav nekateri grmijo proti "logicizmom", je vendar res, da je večina reči v jeziku logićna, in treba si je prizadevati, da takšna tudi ostane." -- Še enkrat, to je iz leta 1974!

Izraz "doživljenjski" ima še dandanes (2018) v Pravopisu črno piko oz. krožec, ki pomeni, da je raba prepovedana in napotuje na pravilni in smiselni izraz "dosmrten". fran.si/134/slovensk...ivljenjski

Zakaj se ta nesmisena in nelogična beseda tako kužno širi, sem napsal v prejšnjih komentarjih in podkrepil z Gradišnikom. Pis(d)uni, piarovci, politiki in podobna FDV-jevska "dežurno korektniška in pravičniška" smradolazen niso nekaj, na kar bi se človek skliceval pri jezikovnih zadevah, kaj šele jih jemal kot merodajne (prosim, nikar ne omenjaj "knjižnega sveta"). Definitivno so pa strašni egotriparji, ki s svojo neomikanostjo (ali primitivizmom, če hočeš) naravnost posiljejo, za kakršnekoli argumente pa so popolnoma nedovzetni in svojo jezikovno "gonorejo" širijo naprej. (O tem sem že večkrat pisal, zato se sedaj le ne bi spuščal naprej.)


Moram še kaj dodati?

LP. Hanibal Lector