[bc123a]
> [hocevarb]
> No, vidite, spet imam občutek, da živiva na različnih planetih. :-) Na mojem prihaja do nemirov zaradi širjenja suše in ne zaradi subvencij za fotovoltaike. In večina napovedi kaže v to smer...

[bc123a]
Resno? Trump? Brexit? Orban? Babis? To zaradi suse ali pa zaradi nezadovoljstva zahodnega plebsa s standardom?

(ne pravim da je vzrok za to fotovoltaika, ampak prepocasna rast standarda, k kateri prispeva tudi okoljsko pretiravanje)

:-)
1. Napisal sem "zaradi nemirov". Mislil sem, da je jasno, da merim na nemire v Siriji. Če ni, preberite moj članek iz leta 2015: oe.finance.si/883481...val-planet
Povzemam: dolgotrajna suša je skrčila obdelovalne površine v Siriji, obubožani kmetje so se množično selili v mesta, prepolna iraških beguncev, kar je podžgalo nemire in tudi kasnejšo begunsko krizo.
Tudi če ne verjamete v človekov vpliv na globalno segrevanje, boste težko trdili, da je dolgotrajna suša posledica "okoljskega pretiravanja".

2. Babiševo zmago ste šteli med nemire??? Še Trumpovo bi težko, čeprav je bilo v ZDA po volitvah nekaj demonstracij zoper našega zeta.

3. Okoljsko pretiravanje, da je upočasnilo rast standarda na Češkem in Madžarskem??? Lepo vas prosim! Še za ZDA bi težko trdili kaj takšnega. Trump sicer pripisuje Obami uničevanje rudnikov, a nevtralni analitiki trdijo, da ameriški premogovniki krepavajo zlasti zaradi poceni plina.
Po drugi strani pa so zaradi obnovljivih virov ZDA dobile več delovnih mest, kot so jih izgubile zaradi zapiranja premogovnikov.

4. Približno tako prepričljivo sklepanje, kot je vaše, je Al Gorovo. Rekel je, da so klimatske spremembe pripomogle k Brexitu. Približno takole je sklepal: podnebne spremembe - suša v Siriji - in prišlo je do begunske krize, ki je poleg drugih razlogov okrepila željo Angležev, da zapustijo EU. Tule to piše: oe.finance.si/885534...le-brexitu

5. Ker tudi Babiš igra na protibegunski sentiment, bi po tako poenostavljeni logiki lahko sodili, da so podnebne spremembe pomagale k njegovi izvolitvi. Ne pa "okoljsko pretiravanje".

6. Nekje ste pri oceni podnebnih učinkov napisali: "bistveni problem je valuacija potencialnih koristi in potencialne skode". To je zelo pomembno, drži. Meni se zdijo zelo pomembne ocene konservativnih inštitucij. Takšnih, ki so sto svetlobnih let daleč od okoljevarstvenih simpatij.
Tri takšne (ameriška banka Citigroup, revija The Economist in Mednarodni denarni sklad) sem naštel tu: oe.finance.si/883551...-denarnice
Ko konservativci ugotavljajo, da je škoda gromozanska, ne gre zgolj za gostilniško kvantanje zelenih entuziastov...