[pcs]

Tragično je tudi, da folk embalažo pogosto čisti (npr konzerve), pri tem pa kumulativno porabi precej energije (topla voda, detergent). Če bi šel tole računat bi bilo IMHO energetsko grozljivo neučinkovito in mogoče izniči npr. ves trud z varčnimi žarnicami.

Varčne sijalke so 100% nateg. Poleg tega so vir EM sevanja (žarnice niso) in vsebujejo živo srebro.
Človek bi pomislil, da so postale žarnice premalo donosne, ker so potekli kakšni patenti, pa si je blo treba nekej novega zmislit...

Then again, LED tehnologija pa verjetno je prava reč.

[gsavli]
> [zmrda]
> > [gsavli]
> > > [zmrda]
> > >
> > > High power meteo radar ima baje 10-60 kW. Mobitel ima nekje 2W.
> >
> > torej: meteo radar na razdalji 10 km (vzel sem 40.000W): 0.0004 W/m2, mobitel na 2 cm pa 5000 W/m2.
>
> Tale druga cifra je mal skeri šit.. mislim, če bi bilo res točno tko bi nam nemara skuhal možgane :-/

ne, neki sem zajebal z enotami, mal me pomanjkljivo znanje OŠ fizike tle daje, ampak razmerje je pa pravo: 0.0004 vs 5000.

Kakorkoli, glede na to, da recimo magnetno polje ima merljive posledice na možgane (web.mit.edu/newsoffi...0330.html) , je mobilna telefonija skeri šit. Mogoče bomo nekoč gledali nanjo tako, kot danes na tiste x-ray naprave za preverjanje ustreznosti čevlja..

[zmrda]
> [gsavli]
> > [zmrda]
> >
> > High power meteo radar ima baje 10-60 kW. Mobitel ima nekje 2W.
>
> torej: meteo radar na razdalji 10 km (vzel sem 40.000W): 0.0004 W/m2, mobitel na 2 cm pa 5000 W/m2.

Tale druga cifra je mal skeri šit.. mislim, če bi bilo res točno tko bi nam nemara skuhal možgane :-/

10km sem vzel čez palec, v glavnem folk živeč pod Menino planino (1500m visoka) je dolgo težil in se upiral temu radarju. Lahko mi verjameš, da je sevanje na taki razdalji "pickin dim" v primerjavi s sevanjem mobilnega telefona, tudi če gre samo za par km. Poleg tega je sevalni diagram usmerjen bolj proti nebu kot proti tlem in tistih 60KW je ziher impulzno delovanje (nosilec ni ves čas vključen) in antena se vrti, skratka daleč od tega, da bi bil konstantno obsevan. Poleg tega te obseva tudi sončna svetloba, ki je prav tako elektromagnetno valovanje.

Lp,
M

[gsavli]
ne, neki sem zajebal z enotami, mal me pomanjkljivo znanje OŠ fizike tle daje, ampak razmerje je pa pravo: 0.0004 vs 5000.

Ne se matrat, radar ima usmerjeno anteno in ne veš kako širok je snop, tako da ni tako ajnfoh računat. :)

Lp,
M

[gsavli]
problem je v neznanju, da si ne znajo grafično predstavljati (npr v primerjavi z mobijem), kaj to pomeni. in seveda ne verjamejo tudi tuji razlagi.

Ja.. dokler folk verjame, da je kondenzacijska sled za letalom nekakšen chemtrail...

[gsavli]
> [zmrda]
> > [gsavli]
> > problem je v neznanju, da si ne znajo grafično predstavljati (npr v primerjavi z mobijem), kaj to pomeni. in seveda ne verjamejo tudi tuji razlagi.
>
> Ja.. dokler folk verjame, da je kondenzacijska sled za letalom nekakšen chemtrail...

čakaj malo, tisto pa je res chem (kemikalije) trail (sled). tam not so same kemikalije, wanna bet? :))

:-)))

Še posebej veliko je notri DIVODIKOVEGA MONOKSIDA!!!!

www.dhmo.org

Ej ćurko moja, tole ni nobena strukturna kriza ampak začetek konca ind. civilizacije. Lej kaj bi bilo potrebno, da se št. osebnih vozil vsaj prepolovi? Korupcija je vedno bila in vedno bo.

LP

[menim]
Tako so namreč očistili vsa divja odlagališča, izpraznili smetišča in zdaj jim ni ostalo dovolj snovi, da bi lahko oskrbovali četrt milijona domov, ki jih poganja prav ta ekološka miselnost. Zato smeti uvažajo iz Norveške."

Ja, tlele v skrajnem vogalu Evrope smo res malce packi. Samo primerjava med švedskim McDonaldsom in norveškim bodi dovolj. Na Švedskem imaš kakih 5+ lukenj za smeti (papir, slamice, led,...). Na Norveškem pa pladnji na en kup, vse ostalo v eno vrečo.

In potem nam neka Delavsko-punkerska univerza ponuja neko socialistično demokracijo. Kot da tega že nimamo! Imamo več komunističnih partij, če pa slučajno vlado sestavi stranka, ki ni nastala s celično delitvijo komunistične partije so pa izredne razmere: "sindikati" grmijo, "narod" vstaja, "kulturniki" se hudujejo. Tako kot v socializmu ščitijo sindikati komunistično partijo in ne delavskih interesov, višjih plač in ekonomsko perspektivo v urejenem tržnem gospodarstvu.

[pcs]
Tragično je tudi, da folk embalažo pogosto čisti (npr konzerve), pri tem pa kumulativno porabi precej energije (topla voda, detergent). Če bi šel tole računat bi bilo IMHO energetsko grozljivo neučinkovito in mogoče izniči npr. ves trud z varčnimi žarnicami.

Jep. In snaga to celo ZAHTEVA. Da speres jogurtov loncek, preden gre v "embalaza" kanto.

[zmrda]
... največji problem slovenije je staranje prebivalstva.

Nekoč bomo morda izvedeli, kako so si slovenski statistiki izmišljevali številke. Politiki so dobo upokojitve 65 let poskušali utemeljiti na uradnih podatkih, da se življenjska doba v Sloveniji daljša. Ko pa se ti podatki bolj natančno analizirajo, vidimo, da je ta doba mnogo krajša kot 65 let.

"... strašljiv podatek, da najmanj let zdravega življenja med državljani EU lahko pričakujejo ravno Slovenci; Evropski statistični urad (Eurostat) je namreč izračunal, da je pričakovana doba zdravega življenja povprečnega Slovenca za kar osem let (sic!) krajša od evropskega povprečja in namesto 62 znaša zgolj 54 let." Vir: finance.si, članek: Tisoč petsto milijonov

Povprečna pričakovana življenjska doba Slovenca je torej samo 54 let, približno toliko je tudi v drugih gospodarsko nerazvitih državah po svetu. Po tem podatku lahko sklepamo, da ima večina slovenskega prebivalstva nizek standard, vsekakor nižji, kot ga želijo politiki v javnosti prikazati.

[bc123a]
> [Gustl]
> Tole poglej, ce bos utegnil: vimeo.com/30695759
>
> Zbiranje in predelava se splacata, samo ne tako, kot si mi predstavljamo.

Zanimivo sicer (sem pogledal samo nekaj minut na zacetku in mislim, da je jasno zakaj gre) - ampak jaz vseeno ne bi nasih brezposelnih posiljal sortirat odpadke v taksnih razmerah...

Dejansko gre za to:

- steklo se je zbiralo loceno ze prej
- papir ravno tako

preostane:

- "embalaza" - pri cemer se ne cudim da se ne splaca tega zbirati, ker to je en tak idiotski pojem, ki tehnolosko sploh ne definira vsebine. Po logiki Snage not meces vse od tetrapakov preko konzerv do plastenk od cistil.
- bioloski odpadki - zakaj se tega ne splaca predelovati v kompost ne vem, ampak vsekakor snagi verjamem - morda so pomisleki cisto jasni, recimo, da ne more garantirati cistosti produkta - ena baterija v kanti za take odpadke in so onesnazene tone komposta
- "ostali" odpadki.

Sedaj, iz embalaze lahko poberes zelezne odpadke. Piksne za pijaco so Alu ali zelezne - zelezo komot poberes ven z magneti, ALU pa recimo lahko ali prepoves ali za njih uvedes depozit. Sicer pa tudi sedaj mi ni jasno, kako locujejo ALU od ostalih "embalaza" odpadkov, ker je cist vseeno ce je ALU piksna zmesana z vsemi odpadki ali pa samo z vreckami, loncki, tetrapaki, embalazo cistil, itd.

Zna biti da je ravno ta "mesanica" popolnoma neuporabna za reciklazo ravno zaradi tega ker je mesanica, namesto da bi bila locena na kovine in plastiko.

V ostalih odpadkih ne sme biti nevarnih odpadkov, komposta pa se ocitno ne splaca delati, v "embalazi" pa je itak najvec PET (polietilen) embalaze in papirja, kombiniranega z pet ali aluminijem (tetrapaki). Torej je idealna za seziganje in pridobivanje energije. PET gori brez oddajanja strupenih produktov (vecina ljudi ga se vedno ne loci od PVCja, ki ga prakticno ne najdes vec v embalazah).

Torej, ce bi zbirali:

- embalazo, bio odpadke in "preostanek" v eni kanti
- steklo v drugi kanti
- papir v tretji kanti

bi dobili najbolj optimalno resitev, ob tem da bi seveda s sortiranjem zeleza iz prve kante dobili nekaj za prodajo, preostanek pa bi komot sel v sezigalnico. Stroski seziganja bi morali biti precej nizji kot so stroski "seziganja" dizla za to, da se pobira pet razlicnih kategorij odpadkov...

Ampak seveda, ob tej resitvi bi sli ekologi v luft. Moj predlog: naj oni placajo ta porast cene smeti zardi locevanja, ali pa opravijo prostovoljno delo z locevanjem na deponiji do te tocke, da bodo postali loceni odpadki komercialno zanimivi. Ce pa ne, mars stran z idejami, in gremo na sezigalnico.

V filmu je prikazano, da se vse splača predelati in skoraj vse se da predelati v gorivo. Butale seveda ne bodo pogledale filma, ker že apriori vse vedo.
V Butalah se pa še vedno ne splača nič. Splača se pa čepeti na sociali in podpirati na volitvah Jankovića, da gradi nepotrebne stadione.
Če ni delavcev, se naj rekrutira zapornike. Evo Zidar in Černigoj sta se že javila, da bi delala javna dela.

[menim]
"... strašljiv podatek, da najmanj let zdravega življenja med državljani EU lahko pričakujejo ravno Slovenci; Evropski statistični urad (Eurostat) je namreč izračunal, da je pričakovana doba zdravega življenja povprečnega Slovenca za kar osem let (sic!) krajša od evropskega povprečja in namesto 62 znaša zgolj 54 let." Vir: finance.si, članek: Tisoč petsto milijonov

Povprečna pričakovana življenjska doba Slovenca je torej samo 54 let, približno toliko je tudi v drugih gospodarsko nerazvitih državah po svetu. Po tem podatku lahko sklepamo, da ima večina slovenskega prebivalstva nizek standard, vsekakor nižji, kot ga želijo politiki v javnosti prikazati.

Popolnoma napacno si razlagas cifre. "zdravo zivljenje" drzave ne stane nic, kratka doba "zdravega zivljenja" pomeni kvecjemu visoke stroske za zdravstvo, invalidnino in penzije.

Kdo pa ima pri nas čas, da bi se ukvarjal z problemi blagostanja prebivalcev. Imamo smetano družbe, ki smo jo leta 1991 podedovali po rajnki Jugoslaviji. Ta smetana je medtem dobila sinove in vnuke. Za njih je poskrbljeno in skrbi se natančno, da tako tudi ostane. Kup prisklednikov "strokovnjakov" (ala Mencinger) razlaga za njih strokovne neumnosti. Za tako ritolizništvo so dobro nagrajeni, posedeni na vplivne položaje in zaščiteni kot kočevski medvedi. Armada polpismenih novinarjev se trudi na vse kriplje, da še največje storjene bedarije na vsa usta hvali, ali po potrebi zamolči. Sodišča se jim ni treba bati. V skrajnem primeru konča proces s pomilostitvijo - če se postopek ni že prej založil, odlagal do zastaranja ali kako drugače razvodenel. Najnovejši primer Zupanca v Celju (sin vplivnega celjskega partijskega funkcionarja iz povojnih časov), svoj čas v navezi z Rigelnikom in še nekaj podobnih "prihvatizatorjev, je bil kaznovan z dvema letoma zapora - seveda POGOJNO, saj "našega" pa res ne smemo pretrdo. Če bi hoteli bolj nazoren primer različnih meril sodstva, bi jih težko našli. Masleša pa trdi, da je sodstvo v Sloveniji oh in sploh v redu. Morda je res. Smo pač - vsaj večina Slovencev - neumni, da ne razumemo, da imamo dve vrste prebivalcev. Ene za molžo, druge pa za molzne stroje. Namesto, da bi obsodili tiste LDS-ovce, ki so svoj čas izmislili neke nepotrebne nalepke za avtomobile, je naše pametno sodstvo ugotovilo,. da tisti, ki so si zamislili to molžo "širokih ljudskih množic" z neko bedarijo, dobijo nagrado v višini osem in nekaj milijonov, ker jim je nekdo poskušal preprečiti, to kar so si zamislili. Pa imamo sodni svet, vrhovno sodišče, dvakrat več sodnikov na glavo prebivalcev kot Nemčija, procese pa x-krat daljše. Lukenda en generale.

"Samo še o novi ureditvi, ki bo po meri malega človeka."
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ ++++++++++++
Saj je pri nas vse urejeno po meri malega človeka!
Tistega Milana vendar!

Pa vrečo smeti vzemi sabo, da ne boš čisto praznih rok šel na obisk!

[zmrda]
V tole se bom vtaknil, ker sem iz foha:

>Naložbe v širokopasovna omrežja in digitalizacijo družbe, ker pospešujejo gospodarsko rast in omogočajo tehnološke inovacije v podjetjih.

Slovenija ima zelo dobre, če ne nadpovprečne širokopasovne povezave. Da bi še dodatna digitalizacija kar sama po sebi omogočala rast je nonsens. Digitalizacija ja, vendar kot dodatek vsej ostali vzpostavljeni infrastrukturi in kritični masi ljudi. Ampak dokler vlak od Lj do MB ali Kopra vozi ure in ure in ure in dokler čakaš na gradbeno dovoljenje leta... je neko na pamet grajenje telekomunikacijskega omrežja precej brezveze.

O vlakih, tramvajih in semaforjih ter birokraciji ne bi zgubljal besed. Ne strinjam pa se glede interneta. Res da je v mestih dostop do interneta dokaj dober, nasprotno je na podeželju dosti slabše. Sicer se večinoma da dobit brezžičen internet, ki pa je v primerjavi z optiko neverjetno počasen. Če se že polaganje optičnih kablov ne splača bi se mogoče splačala vsaj nadgradnja opreme. Poleg tega bi občine lahko v ta namen pridobile denar iz EU. Vsaj, glede na tale zgled: Širokopasnovni internet v vsako trebanjsko vas, www.drot.org/index.p...Itemid=116

Naj še citiram nekaj prednosti (poleg prihranka goriva z delom od doma):
"Prednosti širokopasovnega interneta so številne. Naj jih naštejemo le nekaj:
* Stalen dostop do vedno svežih informacij iz sveta in
* Stalen in hiter dostop do informacij, ki so pomembne za vaše delo in življenje na podeželju.
* Vašim otrokom nudi stalen vir koristnih učnih informacij na svetovnem spletu.
* S pomočjo brezplačnih programov lahko vzpostavite avdiovizualni stik z vašimi prijatelji ali poslovnimi partnerji po celem svetu (torej brezplačna telefonija po celem svetu).
* Neomejeni trenutki brezskrbnega brskanja po internetu v svetu športa, filma, glasbe in ostalega razvedrila.
* In da ne pozabimo: nobene porabe telefonskih impulzov ter dostop in uporaba svetovnega spleta do 50x hitreje, kot ste to počeli do sedaj."

Situacija pa je glede na Pregledno karto nedostopnosti širokopasovnih priključkov s taiste strani približno takšna: www.arhiv.mvzt.gov.s...DOSTOP.pdf

Se pravi tud jaz zaenkrat ne vidim smisla v nadgradnji interneta v mestih. Na podeželju pa to še vedno pereč problem.

Sicer bo čez par let postal aktualen Google Internet. Tega bojo letos dobili samo tisti zaostali Teksačani..

[MF-523446]

O vlakih, tramvajih in semaforjih ter birokraciji ne bi zgubljal besed. Ne strinjam pa se glede interneta. Res da je v mestih dostop do interneta dokaj dober, nasprotno je na podeželju dosti slabše.

Newsflash: podoželje pač ni mesto.

kje je objavljen ta podatek o pričakovani življenjski dobi?

[FIN-201035]
kje je objavljen ta podatek o pričakovani življenjski dobi?

Tukaj: www.finance.si/83358...-milijonov

"Evropski statistični urad (Eurostat) je namreč izračunal, da je pričakovana doba zdravega življenja povprečnega Slovenca za kar osem let (sic!) krajša od evropskega povprečja in namesto 62 znaša zgolj 54 let."

[zmrda]
> [MF-523446]

> O vlakih, tramvajih in semaforjih ter birokraciji ne bi zgubljal besed. Ne strinjam pa se glede interneta. Res da je v mestih dostop do interneta dokaj dober, nasprotno je na podeželju dosti slabše.

Newsflash: podoželje pač ni mesto.

Ja pr nas ke mamo diktaturo proletariata res ne.

[zmrda]
> [MF-523446]

> O vlakih, tramvajih in semaforjih ter birokraciji ne bi zgubljal besed. Ne strinjam pa se glede interneta. Res da je v mestih dostop do interneta dokaj dober, nasprotno je na podeželju dosti slabše.

Newsflash: podoželje pač ni mesto.

Pametnjakovič. Mogoče obvladaš foh, kulture pa maš glih tolk ko ena blokovska p*.

[MF-523446]
> [zmrda]
> > [MF-523446]
>
> > O vlakih, tramvajih in semaforjih ter birokraciji ne bi zgubljal besed. Ne strinjam pa se glede interneta. Res da je v mestih dostop do interneta dokaj dober, nasprotno je na podeželju dosti slabše.
>
> Newsflash: podoželje pač ni mesto.

Pametnjakovič. Mogoče obvladaš foh, kulture pa maš glih tolk ko ena blokovska p*.

Vsaj reci blokovski kurec, pizda res nisem.

Če ti niso jasne osnove ekonomike, ti ne morem pomagat. Zakaj bi moral pa jaz plačevati višje davke, zato da boš imel ti na deželi internet, mi pa ni jasno. Bi lahko rekel, da si podeželska pičkica, pa ne bom, ker mam malo več kulture :P

[zmrda]
> [MF-523446]
> > [zmrda]
> > > [MF-523446]
> >
> > > O vlakih, tramvajih in semaforjih ter birokraciji ne bi zgubljal besed. Ne strinjam pa se glede interneta. Res da je v mestih dostop do interneta dokaj dober, nasprotno je na podeželju dosti slabše.
> >
> > Newsflash: podoželje pač ni mesto.
>
> Pametnjakovič. Mogoče obvladaš foh, kulture pa maš glih tolk ko ena blokovska p*.

Vsaj reci blokovski kurec, pizda res nisem.

Če ti niso jasne osnove ekonomike, ti ne morem pomagat. Zakaj bi moral pa jaz plačevati višje davke, zato da boš imel ti na deželi internet, mi pa ni jasno. Bi lahko rekel, da si podeželska pičkica, pa ne bom, ker mam malo več kulture :P

Že prov, pol pa ne posplošuj da mamo v Sloveniji hiter internet. Pa ne žali ljudi na prvo žogo. Če si res na tako visokem nivoju, kot se delaš, dej od sebe kej konstruktivnega. Jaz na deželi tud plačujem davke in se isto sprašujem komu na čast, če nimam nč od tega. Po tej logiki tud men ni jasno zakaj bi subvencioniral mestni promet, al pa recimo Telekom.

[MF-523446]
Jaz na deželi tud plačujem davke in se isto sprašujem komu na čast, če nimam nč od tega. Po tej logiki tud men ni jasno zakaj bi subvencioniral mestni promet, al pa recimo Telekom.

Ja, sej se je za prašat :-)

PS: če se ti zdi optika na vasi dober biznis, se ga pomoje kamot lotiš. Želim ti veliko uspeha!

PS: če se ti zdi optika na vasi dober biznis, se ga pomoje kamot lotiš. Želim ti veliko uspeha!

Seveda ni preveč dober biznis. Nimam pa moralnih zadržkov za porabo EU subvencij v ta namen. Iz tvojga žepa je najbrž šel za desetkratnik večji promil za subvencije sončnih celic in primestne kanalizacije.

Ne govorim nujno o optiki v vsako hišo. Zadovoljen bi bil tud s čim skromnejšim. Na vasi je internet enako počasn kot pred petnajstimi leti. Takrat se je dalo vsaj priključit prek stacionarnega telefona. Zdaj je edina možnost brezžični internet s približno isto hitrostjo. Do centrale približn 2km stran je optika že položena. Najbl se mi fržmaga ke bomo očitno prej dobili mestno kanalizacijo. Pri tem najbrž ni pomembn da dela županov sine pr komunali. In očitno ima ekologija višjo prioriteto kot z delom zaslužit za hrano. Bo pač treba it s trebuhom za kruhom v tujino. Tistih sto tisoč obdavčljivih evrov na leto najbrž državi nič ne koristi.