Reševanje bankrotiranih bank s strani vlade z davkoplačevalskim denarjem, ki niso rešljive, zatorej pomeni ali veliko malomarnost ali pa kriminalno dejanje. Tretje opcije NI. Kot vem, je oboje kaznivo in sankcionabilno.

Najverjetnejša pa je tretja varianta, da finančnega sistema ne razumeš, kar lahko trdim za vsakega, ki opleta s stečajem pri sistemskih bankah.

Pred desetletji so morali znanstveniki metati atomske in vodikove bombe po prostoru, da so lahko merili in preverjali izboljšave, učinke...
Zadnjih 20 let se taki poskusi simulirajo v superračunalnikih.
Tudi pri finančni stabilnosti se da narediti simulacije, kaj bi se zgodilo, če bi..
Rezulati tega kažejo, da si tega nihče normalen niti slučajno ne more želeti in to nima nobene veze z nekimi trivialnimi lahkotnimi izjavami o malomarnosti in kriminalnih dejanjih

[TadejK]
> [Polikarpov]
> > Ne strinjam pa se z načinom odkupa. Pojem netransparentnosti odkupa podrejenih obveznic je NKBM. Več o tem pa, če to koga dejansko sploh zanima. Lp,Matej

Tudi po mojem (in sem tudi v članku tako napisal) z odkupovanjem na trgu in za gotovino ni čisto nič narobe. Ampak tako pač ne bi mogli narediti toliko dobička, ker bi bilo precej bolj jasno, kako in kaj. Ti XSi so tudi uvrščeni na borze, ravno zato, da imajo organiziran trg in definirano tržno vrednost, kar je bila ob njihovi izdaji zahteva, zato je še toliko bolj nenavadno, da se je vse izvajalo mimo borze.

Enako za BCE11, niti lota niso odkupili prek LJSE, samo ponudbe v kuvertah so razposlali in še tam je neko flancanje o zaupnosti te ponudbe, citiram: "namenjen izključno osebi, ki ga je prejela" ... "razmnoževanje, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, ni dovoljeno" ... pismu kakšni kekci, če so mi to poslali, ne da bi jih prosil, lahko to razmnožim in razpošljem, komur želim, kako jim to ni jasno???

Če kdo kaj ve, ali buyback pripravljajo tudi Abanka (XS0452852196), DBS (XS051851455) in FB (XS0504962365), bom vesel za podatke. Zaenkrat ponudb kolikor vem še niso razpošiljali.

Pa recimo, da bi nekdo kupil te BCE11 na borzi - cele izdaje najbrž niso uspeli kupiti v buybacku. Bi to pomenilo ob tečaju 570 torej cca 6% yield (dokler se temeljna obrestna mera ne zviša, kar pa ni za pričakovat še kakšnih 10 let) in drži ga dokler ga držiš ali dokler banka ne gre v stečaj ali je možnost izdajateljeve konverzije v delnice? Kaj pravi prospekt o situaciji, ko se spremeni državna valuta - je tako kot pri depozitih glavnica prevredotena v novo valuto ali ostane v EUR-ih?

LOL. A ti slučajno namiguješ, da znanstveniki samo še za računalniki sedijo in potem stiskajo rezultate? Mislim, da se znanstveniki na daleč izogibajo znanašanju na razne superračunalnike. Eksperiment je še vedno zakon.

Me pa spomne to s superračunalniki na FED. Tam imajo tud kao neke superračunalnike, ki dan in noč preračunavajo neke modele. Seveda niso predvideli finančne krize ali pa škodljivosti nizkih obrestnih mer. Še enkrat LOL.

[spassvogel]
Pa recimo, da bi nekdo kupil te BCE11 na borzi - cele izdaje najbrž niso uspeli kupiti v buybacku. Bi to pomenilo ob tečaju 570 torej cca 6% yield (dokler se temeljna obrestna mera ne zviša, kar pa ni za pričakovat še kakšnih 10 let) in drži ga dokler ga držiš ali dokler banka ne gre v stečaj ali je možnost izdajateljeve konverzije v delnice? Kaj pravi prospekt o situaciji, ko se spremeni državna valuta - je tako kot pri depozitih glavnica prevredotena v novo valuto ali ostane v EUR-ih?

Konverzije v delnice ni, v primeru neizplačila glavnice 28.12.2017 se OM dvigne za 1 o.t. Več podrobnosti tukaj: seonet.ljse.si/file.aspx?AttachmentID=16873

[brane]

Najverjetnejša pa je tretja varianta, da finančnega sistema ne razumeš, kar lahko trdim za vsakega, ki opleta s stečajem pri sistemskih bankah.

Eto, jaz definitivno finančnega sistema ne razumem in ne kužim, pa bi te prosil za malo razlage.

Kaj je to sistemska banka, in kdaj banka postane sistemska banka ?

Kaj se zgodi oz. kaj kažejo simulacije da se zgodi ob stečaju sistemske banke ?

[brane]
> Reševanje bankrotiranih bank s strani vlade z davkoplačevalskim denarjem, ki niso rešljive, zatorej pomeni ali veliko malomarnost ali pa kriminalno dejanje. Tretje opcije NI. Kot vem, je oboje kaznivo in sankcionabilno.
>

Najverjetnejša pa je tretja varianta, da finančnega sistema ne razumeš, kar lahko trdim za vsakega, ki opleta s stečajem pri sistemskih bankah.

Pred desetletji so morali znanstveniki metati atomske in vodikove bombe po prostoru, da so lahko merili in preverjali izboljšave, učinke...
Zadnjih 20 let se taki poskusi simulirajo v superračunalnikih.
Tudi pri finančni stabilnosti se da narediti simulacije, kaj bi se zgodilo, če bi..
Rezulati tega kažejo, da si tega nihče normalen niti slučajno ne more želeti in to nima nobene veze z nekimi trivialnimi lahkotnimi izjavami o malomarnosti in kriminalnih dejanjih

Kaj pa edina prava varianta s prostim trgom in popolnim umikom države in državnega denarja iz te igralnice za finančnike tvojega kova? Kaj vse je propadlo na Islandiji, vse sistemsko, pa jim gre danes najbolje v Evropi... Zato ti in Mencinger utihnita o sistemskih bankah nacionalnega intersa, ker bom sicer Navadneganimdo nate naščuval.

[brane]
> Reševanje bankrotiranih bank s strani vlade z davkoplačevalskim denarjem, ki niso rešljive, zatorej pomeni ali veliko malomarnost ali pa kriminalno dejanje. Tretje opcije NI. Kot vem, je oboje kaznivo in sankcionabilno.
>

Najverjetnejša pa je tretja varianta, da finančnega sistema ne razumeš, kar lahko trdim za vsakega, ki opleta s stečajem pri sistemskih bankah.

Pred desetletji so morali znanstveniki metati atomske in vodikove bombe po prostoru, da so lahko merili in preverjali izboljšave, učinke...
Zadnjih 20 let se taki poskusi simulirajo v superračunalnikih.
Tudi pri finančni stabilnosti se da narediti simulacije, kaj bi se zgodilo, če bi..
Rezulati tega kažejo, da si tega nihče normalen niti slučajno ne more želeti in to nima nobene veze z nekimi trivialnimi lahkotnimi izjavami o malomarnosti in kriminalnih dejanjih

Rad bi videl Vizjaka delat primerjave na superračunalniku za pokojninsko reformo. On samo fotokopirca pozna, da od pahorja kopira. Bruhahahah.

[FIN-482270]
Sama sreča, da imamo EURO, drugače bi tiskarne pregorevale od tiskanja in bojim se, da je ta destablizacija ravno sprovucirana z željo, da se državo vrže ven iz E cone in potem nazaj na stare metode!

tiskanje evrov ali obveznic... skoraj ista končna posledica. Ko se bo tiskanje obveznic dokončno ustavilo, bomo šli sami ven iz evra in tiskarne SE BODO ponovno vrtele!

[Nantl]
> [brane]
>
> Najverjetnejša pa je tretja varianta, da finančnega sistema ne razumeš, kar lahko trdim za vsakega, ki opleta s stečajem pri sistemskih bankah.
>

Eto, jaz definitivno finančnega sistema ne razumem in ne kužim, pa bi te prosil za malo razlage.

Kaj je to sistemska banka, in kdaj banka postane sistemska banka ?

Kaj se zgodi oz. kaj kažejo simulacije da se zgodi ob stečaju sistemske banke ?

Ker si sam povedal, da ga ne razumeš (tudi če si bil sarkastičen ali ne), vzemi knjige in se ga skušaj naučiti razumeti, potem pa ko boš, kaj znal na to temo, pa greva lahko na eno pivo. Drugače pa misli forumska demokracija, da spozna svet v nekaj kratkih stavkih, dejansko se pa z nekaj kratkimi stavki ne da narediti avtomobila, operirati človeka pa tudi finančnega sistema razumeti.

NLB je prvo takšno ponudbo spisala 13. junija letos in imetnikom podrejenih obveznic, izdanih v letih od 2004 do 2007, ponudila odkup po cenah med 35 in 70 odstotki nominalne vrednosti. V juniju in juliju so ti imetniki sprejeli odkup obveznic v skupni nominalni vrednosti 426 milijonov evrov in zanje prejeli 246 milijonov evrov (v povprečju 58 odstotkov nominalne vrednosti), s čimer je NLB ustvarila 180 milijonov evrov izrednega dobička, imetniki njenih obveznic pa prav toliko izgube.

Fajn. Torej je NLB vložila v odkup 246 mil eur čistega keša. Kaj niso nekateri ministri opletali z jezikom, da je dokapitalizacija bank nujna zaradi kreditnega krča? Bučke. Tako kot tista o nujni ustanovitvi slabe banke.

No, in če v banki že brcajo pločevinko navzdol po cesti, bi predlagal še racionalnejšo uporabo prostega keša za povečanje dobička - odkup obveznic po 10% nominalni vrednosti. Hej, izrednega dobička bi bilo 380 miljonov! Nategnjen kupec obveznic pa je nategnjen tako pri 58% odkupu, kot pri 10%. Jebiga, tržne razmere, pa to, sam si je kriv.

Bo že razumel, da izredni dobiček sistemskih bank ima prednost pred njegovo izguba. Klinc ga gleda. Če že brcamo pločevinko navzdol po cesti.

Spomnim se enega arogantneža, ki je trdil, da se spozna na finančni sistem. Ime mu je bilo Alan Greenspan. Začuda mu ni bilo nič jasno od kje je prišla kriza.

Najprej ... mislil sem čisto resno in še vedno mislim. Nisem glih tip, ki bi se zajebaval.
Zdel si se mi suveren in kot sam praviš, si iz foha, zato sem uletel tebi.
Se ne ukvarjam s financami in niti nimam časa, matematika, fizika in razne podobne scene so mi precej bolj zanimive. Če me kdo vpraša kaj je to elektron, ga ne odpravim z idi se fiziko naučit, pol bova pa o elektronu, če ti še kaj ne bo jasno.

Rad kaj preberem o svačem in cenim če mi kdo kaj pojasni kar vprašam.

TadejK je znan kot prijazen človk in tudi fah idiotom (like me) kaj pojasni, na nam razumljiv način.

Upam da tudi tebi ni odveč ... par stavkov o mojih dveh vprašanjih ?

[Polikarpov]
Ne strinjam pa se z načinom odkupa. Pojem netransparentnosti odkupa podrejenih obveznic je NKBM. Več o tem pa, če to koga dejansko sploh zanima. Lp,Matej

Lahko razlozis, kaj si mislil s tem?

Tnx

Glede bonitet NLB prihodnje leto bo najbolj odvisno kakšno boniteto bo imela država. Vsaj tako imam sam izkušnje z internih bančnih rajtingov ene od sistemskih bank. Torej v kolikor je lastništvo države (direktno ali preko skladov) več kot 50% +1 je boniteta enaka boniteti države. Poleg tega je razvidno da država daje pomoč v nuji. V kolikor država v naslednje ne bi zagotovila pomoči bo verjetno boniteta NLB krepko padla (je pa vprašanje če bi država to res naredila, ker kdo pa bi ob takih razmerah dal denar v banko). Nadalje da bi kdo kupil banko v trenutnem stanju je nekako nerelano, trenutno imaš po Evropi cel kup marot bank, ki se prodajajo za drobiž. Pač ni čas pravi za to da bi vlagatelji prevzemali tako velika tveganja.Se pa strinjam, s tabo da bi vseeno bilo dobro dati vsaj ponudbo za prodajo, da vsaj vemo pri čem v resnici smo.

Sistemska banka je taka novinarska skovanka, v resnici gre za veliko banko, ki bi v primeru stečaja povzročila v sistemu tako motnjo (zastoj normalnega poslovanja bančnega sistema), ki je ne zmorejo rešiti preostale banke v sistemu. Gre za banko, ki je tako velika, da v sistemu ni banke, ki bi lahko čez noč prevzela njene posle v primeru potopa.
Primer, ki sem ga dal je zelo poenostavljen, na nivoju osnovnošolske fizike.
Dejansko se te stvari v simulacijah rešujejo s sitemi diferencialnih enačb.

V Sloveniji imamo npr. tržni delež NLB cca 30%, ki je žal bolnik.
Če ne bi bila bolnik in imela kapitalsko ustreznost npr. 10, bi lahko v primeru težave oziroma stečaja kake druge banke, prevzela posle le te, predvsem prebivalstvo, ki ga je v bančnih aktivah povprečno polovico.
Sedaj pa malo računanja:
vzemiva, da je celotna aktiva vseh bank v sistemu 1000
Nlb jeva aktiva 300
Nlb jeva kapitalska ustreznost 10 (običajno je netveganih naložb denar naložen pri ecb in državne zakladne menice, ki se opisuje s pojmom sekundarna likvidnost okoli 15%)
300 - 50 (sekundarna likvidnost)=250 * 10% (kapitalska ustreznost = 25 trenutni kapital
zakonsko zadostni kapital Tier 1 bi bil 7%
250*7%=17,5
Največja banka ima 7,5 rezidualnega kapitala za pomoč sistemu
Ker propadla banka nima sekundarne likvidnosti, se zmore NLB s prevzemom poslovanja propadle s svojim kapitalom povečati zgolj na
425- 70 (sekundarna likvidnost)= 355 * 7%=25

Torej največja banka bi lahko prevzela največ posle banke 425-300=125, ki je velika 125 enot.

Za zaključek: vse banke v sitemu, ki so večje kot 125 torej s tržnim deležem večjim kot 12,5% so sistemske, ker si same med sabo ne morejo pomagati in bi bili v primeru težav potrebni posebni ukrepi BS oziroma ECB.

Dejanska situacija v Sloveniji je še slabša, ker v največjih treh ni teh teoretičnih rezerv.

Full dobro napisano = meni razumljivo. Skužil point. Hvala.

Tier 1 je spet regulacija, ki je bila pred 5 leti za NLB kao ustrezna. Potem pa so moral dosti investicij prekvalificirat v junk. Temu sistemu ne moreš reči kapitalističen, ker bi take banke že zdavnaj odplaknilo. Jst bi temu rekel centralnoplanski sistem. Zakaj ne bi moglo priti do prisilne poravnave NLB in prodaje junk naložb? Seveda ne pričakujem, da boš pljuval v lastno skledo, napisal si, da si profesionalni upravljalec. Zato te nimam za objektivnega s propadom bank prišlo tudi do padca na borzi in nepremičninskem trgu.

Bančni sistem razumem kot centralnoplansko ureditev tudi zato, ker država jamči za bančne vloge. Mogoče ne bi banke prevzele njenih poslov čez noč, čeprav bi bilo nekatere investicije tako ali tako takoj prodati, npr. deleže v podjetjih, stanovanja. Čez čas pa bi ostale banke absorbirale posle NLB. Vsekakor pa je vredno poskusiti s prodajo NLB še preden dokapitaliziramo ali ustanovimo slabo banko.

[Kamon]
Tier 1 je spet regulacija, ki je bila pred 5 leti za NLB kao ustrezna. Potem pa so moral dosti investicij prekvalificirat v junk. Temu sistemu ne moreš reči kapitalističen, ker bi take banke že zdavnaj odplaknilo. Jst bi temu rekel centralnoplanski sistem. Zakaj ne bi moglo priti do prisilne poravnave NLB in prodaje junk naložb? Seveda ne pričakujem, da boš pljuval v lastno skledo, napisal si, da si profesionalni upravljalec. Zato te nimam za objektivnega s propadom bank prišlo tudi do padca na borzi in nepremičninskem trgu.

Bančni sistem razumem kot centralnoplansko ureditev tudi zato, ker država jamči za bančne vloge. Mogoče ne bi banke prevzele njenih poslov čez noč, čeprav bi bilo nekatere investicije tako ali tako takoj prodati, npr. deleže v podjetjih, stanovanja. Čez čas pa bi ostale banke absorbirale posle NLB. Vsekakor pa je vredno poskusiti s prodajo NLB še preden dokapitaliziramo ali ustanovimo slabo banko.

Opica je rastlina, ki živi v savani, mnogo ljudi ji reče kralj živali, nekateri pa so prepričani da je to Ihanski brancin. Za rastlino, opica zelo hitro teče, je pa tudi precej krvoločna rastlina, ki si lahko s svojim dolgim rilcem odnese v gobec banano.
Približno take daleč od resnice kot moj sestavek o opici, so tvoji finančni predlogi v zgornjem spisu.

Tega se zavedam. Najlažje je dokapitalizirati z davkoplačevalskim denarjem. Me pa skrbi to, da smo prišli tako daleč. Tvoje cifre so odraz trenutnega stanja, ki se hitro spreminja, v kapitalizmu pa ne moreš izračunat kaj se bo zgodilo.

Dal sem ti +, čeprov se mi zdi naivno, da pričakuješ da lahko regulacija reši problem. Problem regulacije je, da se vmeša politika in interesi kšnih pajdaških kapitalistov in se mal zamiži pri regulaciji. Pomoje bi blo dobr, da država ne jamči za prihranke.

Dopuščena mora biti možnost, da banke propadejo in se jih ne dokapitalizira s proračunskim kešom. 100% varnosti naloženega denarja ni, lahko bi se pa recimo v zakon napisalo, da so ob stečaju varčevalci prvi na vrsti za poplačilo. Nadzor lahko opravljajo tudi privatne firme ali bo to moglo biti celo v večini primerov.

Al pa neki tacga kot ISO standardi, da se nadzira. Sej ne bi blo obvezno, potem se pa potrošnik odloč kam bo dal svoj keš. Tok da se objavla ene par kritičnih kriterijev za stanje v banki.

Utopično torej upaš, da v centralnoplanskem sistemu, kjer izračune delajo partijski liniji všečni šlosarji, pa najbrž lahko zaupaš tem mešetarjem?!
Trg torej ne, centralkomisarplansko ja. A si ti pri pravi?! Zgolj retorično vprašanje.

Preden se kurčiš preber kaj sm res napisal: "Tvoje cifre so odraz trenutnega stanja, ki se hitro spreminja, v kapitalizmu pa ne moreš izračunat kaj se bo zgodilo." To je bil odgovor na braneta, ki zagovarja neke izračune v bankah. Jst pa zagovarjam prosti trg, da banke propadejo.

Tole sm branetu odgovoru glede tega kaj dons vse znamo zračunat:
forum.finance.si/?m=...658&single

[Kamon]
Preden se kurčiš preber kaj sm res napisal: "Tvoje cifre so odraz trenutnega stanja, ki se hitro spreminja, v kapitalizmu pa ne moreš izračunat kaj se bo zgodilo." To je bil odgovor na braneta, ki zagovarja neke izračune v bankah. Jst pa zagovarjam prosti trg, da banke propadejo.

Tole sm branetu odgovoru glede tega kaj dons vse znamo zračunat:
forum.finance.si/?m=...658&single

Dragi moj tu ni zagovarjanje te ali one plati kot v politki, kjer misliš da lahko glasuješ, kaj je prav in kaj narobe.

Če bi vsaj malo poznal sodobno finančno matematično znanost, bi videl da se da mnoge stvari oceniti, izračunati....
Milijarde dolarjev se vsako leto po svetu investira v to, da bi bile odločitve, ki jih sprejemamo na tem področju bolj podprte, bolj zanesljive.
Vrači bi rekli, da se tudi vremena ne da napovedati.
Sodobni modeli in satelitske slike in meriteve pa omogočajo precej zanesljivo napoved za bližnjo prihodnost (dan ali dva).
Tako tudi na finančnem področju v finančno razvitem svetu nekateri že vrsto let raziskujemo in proizvajamo programsko opremo, ki se je spodosbna že dokaj uspešno spopadati s temi problemi. Tako, kot je pred leti računalnik premagal svetovnega prvaka v šahu, tudi na področju trgovanja in upravljanja programi kažejo večjo uspešnost od večine udeležencev trga.
Skratka tvoje nakladanje o neizračunljivosti kaže na to, kako malo veš o tej vsebini.

> [schuft 10.12.12 11:32 forum.finance.si/ind...272&single ]
> Kar se tiče ratinga bo pa odkup z diskonotom in večanje core tier 1 capitala zaradi ustvarjenega dobička imel prej pozitiven vpliv na rating NLB, NKBM, BCE, kot pa negativen.

[TadejK 10.12.12 13:52 forum.finance.si/ind...473&single ]
dajva to poenostaviti podobno, kot sva predlani glede SAVA - če bo 1. maja naslednje leto boniteta NLB višje ali na istem nivoju kot trenutno, plačam kosilo jaz, če bo nižje, pa ti. Je to OK?

Kot že tolikokrat bom rekel le še ... I rest my case.

www.finance.si/8337710/

Prav NLB in NKBM, ki sta izvedli "prisilno poravnavo" svojih obveznic, sta utrpeli največje znižanje bonitete.

Zanimivo prebrati ta članek sedaj, po zadnjih dogjanjih okoli ZBan in saniranja bančne luknje.

[jeanmark]
Zanimivo prebrati ta članek sedaj, po zadnjih dogjanjih okoli ZBan in saniranja bančne luknje.

Kljub temu Tadej še dandanes enači tvoje glasovanje v DZ z uveljavljanjem revolucionarnega prava. Mislim, da to ni v nasprotju z leto dni starim tekstom in splošno percepcijo o političnih šnopc idejah.

[mimoidoci]
> [jeanmark]
> Zanimivo prebrati ta članek sedaj, po zadnjih dogjanjih okoli ZBan in saniranja bančne luknje.

Kljub temu Tadej še dandanes enači tvoje glasovanje v DZ z uveljavljanjem revolucionarnega prava. Mislim, da to ni v nasprotju z leto dni starim tekstom in splošno percepcijo o političnih šnopc idejah.

Moram rečt, da sem bil nad takšnim njegovim stališčem in s tem tudi uredništvom Financ kar malce razočaran. Sploh po tem, ko sem videl, da so tudi nizozemci naredili enako. S tem, da so oni to naredili še pred direktivo EU.