Tam, kjer zaposlijo ekonomista ali pravnika, ga očitno rabijo. Gre za to, da visoko izobraženi ljudje, tu mislim tudi dipl. strojnike, inženirje, itd. , so tisti, ki v pravem smislu pomenijo dodano vrednost podjetju. Inženirji so tisti, ki delajo projekte, razvijajo tehnološke pripomočke itd, ekonomisti pa npr. pripravljajo trženjeske strategije, itd. V velikih podjetjih torej ne gre za to, da podjetje dela 100 let eno in isto stvar, ampak gre za razvoj, kam naj pluje razvoj določajo ekonomisti in inženirji, brez sposobnosti teh, delavci na nižjem nivoju nimajo posla. Ti delavci so tisti, ki sicer ustvarijo proizvod, vendar je večinoma oblika proizvoda, delovni proces, tehnični pripomočki, tehnologija, že zagotovljena od visoko izobraženih delavcev. V sodobnem svetu, v večjih podjetjih, nižje izobraženi delavci delajo pač tisto, kar se jim pove, in tako, kot se jim pove, bistvo pa je ravno v tem, da sami ne vejo, kaj trg rabi, kako dejansko produkt narediti, iz katerih materialov, preko katerih komunikacijskih poti se bo potrošnike pridobivalo. Zato je dobra usposobljenost managerjev ključna. Slabi managerji ter njihova pogoltnost pa seveda pripeljeta do propada. Ker je danes torej ključno, da sploh veš kaj delati, na kakšen način ter kako to prodati, je pač nižji delavec umeščen na lestvici precej nizko. Dejstvo pa je, da so sposobni obrtniki kategorija zase, pravzaprav dober obrtnik sčasoma prera šča v managerski sloj in se oddvoji od proizvodnega dela. Hkrati pa je tudi kapitalist, tako da jaz tega tu ne bi mešal. Da pa imamo preveč študentov se strinjam. 20 let sem mislil še podiplomski študij ali pa razne licence, ki jih danes rabiš za skoraj vsako bolj zahtevno strokovno delo in je treba tudi kar nekaj let zapraviti za njih. ZDA ima skrajne primere, vendar moje mnenje je, da družbeni proizvod Slovenije, produktivnost vse mase delavcev ni tako visoka, da bi živela vse obstoječe transfere. Tudi na področju penzij smo presegli zdrave nivoje glede na našo produktivnost. Treba je vedeti, da je kakšnih 30%-40% penzij takšnih, kjer so ljudje delali do 50 leta starosti, danes se pa živi do 85 leta, to ti pove, da se vse te ljudi živi čisto socialno, ne gre za pretekle zaslužke, saj so že zdavnaj vse porabili. Hkrati pa smo z raznimi zelo rednimi indeksacijami penzij povzročili njihovo rast, dali smo penzionerjem torej efektivni prirast, oni danes živijo bolje kot takrat, ko so celo v službo hodili. Izjema so seveda tisti, ki imajo manj delovne dobe od polne, ampak to ne moreš primerjati, ker ni primerljivo. Hkrati je v sLoveniji postalo čudno, da bi ženska pri 70 obdelovala njivo, mi pa gledamo slike iz vzhodne Azije, ko prav zaradi aktivnosti vitalne starke pri 80 in 90 obdelujejo riževa polja itd.itd. PRi nas je pa to tabu.

[housemd]
Tam, kjer zaposlijo ekonomista ali pravnika, ga očitno rabijo. Gre za to, da visoko izobraženi ljudje, tu mislim tudi dipl. strojnike, inženirje, itd. , so tisti, ki v pravem smislu pomenijo dodano vrednost podjetju. Inženirji so tisti, ki delajo projekte, razvijajo tehnološke pripomočke itd, ekonomisti pa npr. pripravljajo trženjeske strategije, itd. V velikih podjetjih torej ne gre za to, da podjetje dela 100 let eno in isto stvar, ampak gre za razvoj, kam naj pluje razvoj določajo ekonomisti in inženirji, brez sposobnosti teh, delavci na nižjem nivoju nimajo posla. Ti delavci so tisti, ki sicer ustvarijo proizvod, vendar je večinoma oblika proizvoda, delovni proces, tehnični pripomočki, tehnologija, že zagotovljena od visoko izobraženih delavcev. V sodobnem svetu, v večjih podjetjih, nižje izobraženi delavci delajo pač tisto, kar se jim pove, in tako, kot se jim pove, bistvo pa je ravno v tem, da sami ne vejo, kaj trg rabi, kako dejansko produkt narediti, iz katerih materialov, preko katerih komunikacijskih poti se bo potrošnike pridobivalo. Zato je dobra usposobljenost managerjev ključna. Slabi managerji ter njihova pogoltnost pa seveda pripeljeta do propada. Ker je danes torej ključno, da sploh veš kaj delati, na kakšen način ter kako to prodati, je pač nižji delavec umeščen na lestvici precej nizko. Dejstvo pa je, da so sposobni obrtniki kategorija zase, pravzaprav dober obrtnik sčasoma prera šča v managerski sloj in se oddvoji od proizvodnega dela. Hkrati pa je tudi kapitalist, tako da jaz tega tu ne bi mešal. Da pa imamo preveč študentov se strinjam. 20 let sem mislil še podiplomski študij ali pa razne licence, ki jih danes rabiš za skoraj vsako bolj zahtevno strokovno delo in je treba tudi kar nekaj let zapraviti za njih. ZDA ima skrajne primere, vendar moje mnenje je, da družbeni proizvod Slovenije, produktivnost vse mase delavcev ni tako visoka, da bi živela vse obstoječe transfere. Tudi na področju penzij smo presegli zdrave nivoje glede na našo produktivnost. Treba je vedeti, da je kakšnih 30%-40% penzij takšnih, kjer so ljudje delali do 50 leta starosti, danes se pa živi do 85 leta, to ti pove, da se vse te ljudi živi čisto socialno, ne gre za pretekle zaslužke, saj so že zdavnaj vse porabili. Hkrati pa smo z raznimi zelo rednimi indeksacijami penzij povzročili njihovo rast, dali smo penzionerjem torej efektivni prirast, oni danes živijo bolje kot takrat, ko so celo v službo hodili. Izjema so seveda tisti, ki imajo manj delovne dobe od polne, ampak to ne moreš primerjati, ker ni primerljivo. Hkrati je v sLoveniji postalo čudno, da bi ženska pri 70 obdelovala njivo, mi pa gledamo slike iz vzhodne Azije, ko prav zaradi aktivnosti vitalne starke pri 80 in 90 obdelujejo riževa polja itd.itd. PRi nas je pa to tabu.

Jaz nisem nikoli rekel, da se ekonomistov in inžinirjev ne potrebuje ampak to, da jih je preveč. No do inžinirjev imam ogromno spoštovanja, saj so v bistvu oni tisti, ki naredijo izdelek(poleg oblikovalca in začetne ideje). No ne samo izdelek, temveč v bistvu tudi zgradbe, saj so oni tisti, ki se morajo ubadati s statiko, materiali in matematiko.

Do ekonomistov imam drugačno mišlenje, še posebej zato, ker jih toliko sprejmejo na fakulteto, kar pomeni da jih toliko več diplomira vsako leto. Potrebuje se jih le določeno število. Večino teh se potem sploh ne zaposli kot ekonomistov, ampak opravljajo neke tretje poklice. Že pri pravnikih je dandanes problem, saj obstajajo že 3 pravne fakultete v Sloveniji. Seveda je to drugače, ker se Slovenci izredno radi pravdajo, ampak to je druga zgodba.

No glede ekonomistov recimo. Redkokdaj prispevajo k razvoju izdelkov, če sploh. Večinoma se grejo neke menedžerje. Menim pa, da ti podcenjuješ povprečnega delavca. Brez njega ni nič, za dobro idejo pa ne potrebuješ super akademika. Večine najuspešnejših podjetij(ne samo na svetu, temveč tudi pri nas) niso ustanovili neki super akademiki, ekonomisti, menedžerji temveč navadni delavci z dobro idejo in voljo. Mislim, da je mogoče reči, da so menedžerji spravili več podjetij v grob kot pa kamorkoli drugam. Seveda je dober menedžer nujna stvar, vendar teh ni veliko.

Glede števila delavcev, ki delajo za tekočim trakom pa težko rečem. Ne vem, če jih je v Sloveniji toliko, kot pripoveduješ.

V glavnem s študenti je tako, da ni problem v podiplomskih študentih ampak v povprečni dolžini študija do diplome. Pa tudi v tem, da veliko teh, ki so študentje sploh niso za to in bi morali že zdavnaj delati. Da ne govorim o tem, da bi lahko kot recimo avtomehaniki ali pa obrtniki dobesedno obogateli.

S penzijami se pa popolnoma strinjam. Ne samo to, penzionisti kljub svoji kratki delovni dobi jamrajo, da se jim bo zamrznilo penzije, medtem ko je jaz verjetno sploh ne bom imel.

Potem jih je pa treba v domovih za ostarele posebej zaposljevati, ker jim je dolgčas...

Vsi smo živeli v komunizmu, eni so od tega zelo dobro živeli, tem je okužba ostala in ga še naprej prakticirajo. Mnogi pa so seveda spregledali in upam, da so sedaj ozdravljeni.

[Shorl]
Vsi smo živeli v komunizmu, eni so od tega zelo dobro živeli, tem je okužba ostala in ga še naprej prakticirajo. Mnogi pa so seveda spregledali in upam, da so sedaj ozdravljeni.

Je pa bila prednost da so bili lahko vsi v zmagoviti stranki :)