[crt]
> [FrRoSt]

to je po moje takticno slabo. moras imeti poleg palice tudi korencek. in pac sam izracunas, kako ju razporedit, da bo neto prislo tisto, kar ti je cilj.

To nima nobene zveze s taktiko.

Ko je žakelj prazen, je prazen. Dokler lahko jemlješ iz sosednjega, še gre.

Moj star oče je govoril: Špara se pri polnem žaklju. :-))

Ko je žakelj enkrat prazen, se samo še strada. :-((

Črt

si tale prispevek skrajšal za izobraževalno strokovno ekskurzijo na Češko??

[FrRoSt]
Črt

si tale prispevek skrajšal za izobraževalno strokovno ekskurzijo na Češko??

e?

[FrRoSt]
> [crt]
> > [FrRoSt]
>
> to je po moje takticno slabo. moras imeti poleg palice tudi korencek. in pac sam izracunas, kako ju razporedit, da bo neto prislo tisto, kar ti je cilj.
>

To nima nobene zveze s taktiko.
Ko je žakelj prazen, je prazen. Dokler lahko jemlješ iz sosednjega, še gre.

oh... to ima *vso* zvezo s taktiko. ker ta zakelj je taksen, da je sicer prazen, ampak je pac zacel sesati druge zaklje.

in ker so prejemniki penzij volilci, je stvar podobna nalogi, kako nekoga poslati v 3pm tako, da se bo veselil potovanja. v tem je razlika med teorijo in prakso.

[TadejK]
> [xelle2000]
> Za 71 let stare korejce pa bi res rad videl podatke o bolniski in produktivnosti, sploh v dolocenih dejavnostih.

Vsak Korejec, ki želi v pokoj pri 65-ih, je takrat že upravičen do polne pokojnine. Delodajalec tiste, ki so preveč na bolniški ali kako drugače ni zadovoljen z njimi, tudi zlahka odpusti. Se ti ne zdi, da tvoje izvajanje nekako ne gre skupaj s tem?

In podobno je v Čilu povprečna upokojitvena starost 69 let, na Islandiji in na Japonskem 68 let, na Novi Zelandiji 67 ... in v vseh naštetih je starost, pri kateri so že vsi upravičeni do polne pokojnine, 65 let. In v vseh je odpuščanje precej bolj v rokah delodajalca kot pri nas, sploh za upravičence do polne pokojnine, pa vseeno v povprečju delajo dlje.

Ampak pustiva, imaš pač svoje mnenje in imaš pravico do tega.

Mislim, da moje mnenje čisto lepo gre skupaj tudi s številkami, ki si jih navedel glede Koreje:
www.hani.co.kr/arti/...40490.html
V Koreji se pridobi pravica do starostne upokojitve pri 60. letih starosti. Nad to starostjo je ekonomsko aktivnih 39,1 % prebivalcev. Od tega odstotka jih 68 % dela zgolj priložnostno. Veliko jih dela na nizkokakovostnih delovnih mestih.
Skratka, več kot 60 % Korejcev po 60. letu starosti ni ekonomsko aktivnih. Preostali pa so praktično prisiljeni v delo po upokojitvi, saj kar 49,3 % korejskih starostnikov živi v revščini, kar je največ od vseh OECD držav in skoraj 4 krat več od povprečja OECD, ki znaša 13,5 %.

[xelle2000]
V Koreji se pridobi pravica do starostne upokojitve pri 60. letih starosti. Nad to starostjo je ekonomsko aktivnih 39,1 % prebivalcev. Od tega odstotka jih 68 % dela zgolj priložnostno. Veliko jih dela na nizkokakovostnih delovnih mestih.

Govoriva drug mimo drugega.

Ti si trdil, da [povprečen] Slovenec po 60. letu več ne more "v resnici delati" - da je lahko zaposlen, a je preveč bolehen, da bi delal.

Sem ti odgovoril, da čisto tako ne more biti, saj mnogi delajo v povprečju ne le mnogo dlje od Slovencev, ampak tudi dlje od polne upokojitvene dobe. In da bi takšne, če bi bili stalno na bolniških ali pa bolehali na delovnem mestu, delodajalci odpustili in ne bi več prispevali k statistično zaznanemu poznejšemu upokojevanju.

Ti še naprej vztrajaš, da Korejci delajo dlje zato, ker so v to prisiljeni, čeprav v resnici ne zmorejo več delati.

Jaz ti pa lahko le ponovim, da to ne more biti tako, ker če/ko ne bi zmogli več v resnici delati, bi bili odpuščeni in povprečna upokojitvena starost pač ne bi mogla biti 71 let.

[xelle2000]
Skratka, več kot 60 % Korejcev po 60. letu starosti ni ekonomsko aktivnih.

Upam, da razumeš, kaj pomeni ta številka. Da dela skoraj 40% vseh Korejcev, starih od 60 do 115 let ...

[xelle2000]
Preostali pa so praktično prisiljeni v delo po upokojitvi saj kar 49,3 % korejskih starostnikov živi v revščini, kar je največ od vseh OECD držav in skoraj 4 krat več od povprečja OECD, ki znaša 13,5 %.

Navedel si podatek za dohodkovno ("relativno") revščino, ki ni definirana kot materialna prikrajšanost, ampak kot dohodek pod polovico medianske plače. Delež takih, ki živijo v materialni ("absolutni") revščini, je bistveno nižji (npr. med celotno populacijo J. Koreje jih je ~15% pod pragom relativne in ~2% pod pragom absolutne revščine).

In a ni ta debata zašla v neke na-silo-konfliktne vode? Ti res verjameš, da v Južni Koreji "praktično nihče", ampak čisto zares praktično nihče, ne dela dlje zato, ker bi želel, ampak so "praktično vsi" v to prisiljeni?

[TadejK]
Navedel si podatek za dohodkovno ("relativno") revščino, ki ni definirana kot materialna prikrajšanost, ampak kot dohodek pod polovico medianske plače.

Exactly, tale statisticni nonsens, ki ga potem pograbijo politiki in NGOji za furanje svojih idej bi tudi trebalo utemeljeno raztrgati.

Malokdo se zaveda, da ce se splosni polozaj v drzavi slabsa (dohodki upadejo pocez), se tudi meja revscine niza in obratno.

Potem pa imas bedake ki se cudijo, kako je lahko X prebivalcev nemcije pod pragom revscine.

Dejansko je ta relativna revscina racunana tako, da jo lahko odpravi samo komunizem z absolutno uravnilovko.

[exarkun]
> [bc123a]
> > [TadejK]
> > Navedel si podatek za dohodkovno ("relativno") revščino, ki ni definirana kot materialna prikrajšanost, ampak kot dohodek pod polovico medianske plače.
>
> Exactly, tale statisticni nonsens, ki ga potem pograbijo politiki in NGOji za furanje svojih idej bi tudi trebalo utemeljeno raztrgati.
>
> Malokdo se zaveda, da ce se splosni polozaj v drzavi slabsa (dohodki upadejo pocez), se tudi meja revscine niza in obratno.
>
> Potem pa imas bedake ki se cudijo, kako je lahko X prebivalcev nemcije pod pragom revscine.
>
> Dejansko je ta relativna revscina racunana tako, da jo lahko odpravi samo komunizem z absolutno uravnilovko.

Relativna revščina je kretenizem, ker efektivno sploh ne meri revščine, ampak je neke vrste gini, ki meri neenakost. Za primer v Severni Koreji ni "relativnih" revežev, pa vsi vemo, da ljudje nimajo kaj za jest, so podhranjeni in crkavajo kot muhe. Na drugi strani bi lahko rekli, da nekdo, ki v Dubaju ali Monte Carlu zasluži samo 100k na leto je "relativni" revež pa vsi vemo, da je okarekterizirat nekoga s takimi dohodki kot reveža idiotizem. Relativno revščino so si izmislili bebavi socialisti za prat možgane pobebavljenim ovcam.

... OK, za malo realnejšo sliko in da raja na totem forumu ne bi imela napačne predstave o blagostanju v Dubaju ali Monte Carlu, bi bilo dobro dodati še število domorodcev, ki v Dubaju ali Monte Carlu zaslužijo 100k na leto, ker je rahlo butasto samo špico športnih in ostalih svetovnih zvezdnikov vseh sort z domicilom v obeh davčnih oazah šteti med "navadne" ljudi oziroma je dobro povedati, kaj si domorodci v Dubaju ali Monte Carlu za svoje plače lahko privoščijo ...

P.S.: pred leti sem ob tranzitu v Monte Carlu za eno rundo petih pirov plačal toliko, kot bi pri nas stala celonočna pijanka petih dobrih pivcev ...

Čisto vse kar si napisal je povsem skladno z mojimi trditvami. Znotraj 40 % Korejcev, ki delajo po 60. letu, jih 68 % dela priložnostno, bodisi ker ne zmorejo več kot to, bodisi ker ne rabijo ali ne želijo več kot to.
Trdil sem, da je povprečen Slovenec pri vsakodnevnih aktivnostih bistveno prej omejen zaradi kroničnimi bolezni, kot ostali prebivalci EU. To ne pomeni, da je preveč bolehen, da bi delal, ampak da bistveno težje dela, kot nekdo, ki je enako star in je bolj zdrav, ter da je zato smiselno sprejeti ukrepe, ki bi pozitivno vplivali na zdravje starejših delavcev.
Nadalje, nisem trdil, da Korejci ne zmorejo več delati (sploh, ker so v povprečju njihovi starostniki bolj zdravi od slovenskih), definitivno pa jih je ogromno prisiljenih v delo po upokojitvi. Relativna revščina starostnikov v višini 49,3 % vključuje dejstvo, da Korejci tako množično delajo po 60. letu. Če ne bi delali, bi ta relativna revščina hitro postala absolutna, saj povprečnemu korejskemu upokojencu pokojnina predstavlja zgolj 15 % vseh dohodkov. Korejci imajo tudi eno najvišjih stopenj samomorov med starostniki na svetu.

www.nationmultimedia...85727.html

Sicer pa nisem nikoli trdil, da praktično nihče ne dela prostovoljno po upokojitvi, ampak da so (velika večina – podatka nimam) praktično prisiljeni v to, sicer bi bili hudo revni. To ne pomeni, da mnogi ne bi želeli delati, tudi če bi bili ekonomsko preskrbljeni. Pač morajo delati za preživetje. Nekatere to zraven še veseli, druge pa pač ne.

Sicer pa ne vidim nekih konfliktov v najini diskusiji. Če različno interpretirava neke podatke (o katerih pa se strinjava), to ni konflikt, ampak različno stališče. Razen, če zelo široko pojmujemo besedo konflikt.

[xelle2000]
Trdil sem, da je povprečen Slovenec pri vsakodnevnih aktivnostih bistveno prej omejen zaradi kroničnimi bolezni, kot ostali prebivalci EU.

Ja, in ker to še vedno trdiš, nadaljnja razprava nima smisla.

A povprečen Slovenec je bistveno prej omejen od Avstrijca, pa bistveno prej omejen od Hrvata, pa bistveno prej omejen od Madžara, pa bistveno prej omejen od Italijana, pa bistveno prej omejen od Makedonca, pa bistveno prej omejen od Črnogorca, pa ... ? Res ne razumeš, ali zgolj nočeš razumeti, da smo si genetsko 99.9999999999% podobni, pa da naši rudniki niso bistveno bolj umazani od njihovih, pa da naše pisarne niso bistveno bolj prašne od njihovih, pa da naša vodovodna voda ni bistveno bolj strupena od njihovih, pa da ne jemo bistveno več preslane in premastne hrane od njih, pa da ... ?
Kako bi bilo potem mogoče, da bi imeli prav Slovenci bistveno več kroničnih bolezni in bistveno prej od ČISTO VSEH?

Če smo si genetsko tako zelo podobni kot ti trdiš, kako je mogoče, da imamo bistveno več zasvojenosti z alkoholom in bistveno več samomorov kot drugi evropski narodi? Kako je mogoče, da imamo bistveno manj zdravnikov na prebivalca kot drugi narodi? Kako je mogoče, da bistveno kasneje odkrijemo rakava obolenja kot razvite evropske države? Kako je mogoče, da v Romuniji imajo tako drastično različne vodilne vzroke smrti kot v Sloveniji, saj vendar dihamo isti zrak in vsi pijemo H20?

Kako je mogoče, da imamo najvišji delež individualnih hiš v Evropi?

Ne vem, morda pa imamo mi npr. zdravstvo v riti? Pa varovanje delavcev? Pa psihološki fenotip takšen, da nas enake bolezni bolj omejujejo kot druge narode? Morda Slovenci bistveno bolj obdelujejo popoldan svoje vrtove in se tam zgarajo. Pojma nimam.

V to se nisem spuščal, ker je zadeva pravgotovo multifaktorialna in lahko o tem zgolj razpravljamo. 99,9999 % genetska podobnost z drugimi narodi pa pač ni argument s katerim lahko zavrneš, da so Slovenci bistveno prej zaradi kroničnih bolezni omejeni pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.

Tujec, ki med obiskom naše dežele spremlja lokalne medije ali se pridruži klepetu prebivalcev, verjetno dobi vtis, da smo Slovenci narod makroekonomistov.

Verjetno dobi tudi vtis, da smo Slovenci narod, ki ne želi uspeti. En primer: v naši državi bučno olje velja za kulinarično posebnost. Liter kakovostnega bučnega olja stane pri nas okrog 15 evrov, če bi ga izvažali v večjih količinah, kot sedaj, bi proizvajalci imeli velik zaslužek.

»"Moj oče obožuje bučno olje, ko se je preselil v Avstralijo, pa je razočaran ugotovil, da tam buč ne gojijo, kaj šele pridelujejo bučno olje," pripoveduje Sharan. "Cene našega olja so precej višje kot v Sloveniji. Liter olja prodajamo za približno 50 evrov," pojasnjuje Sharan in dodaja, da prodaja kljub temu raste.

"Večina Avstralcev bolj ali manj uporablja olivno olje, saj bučnega olja, ki ga nekaj pride iz uvoza, niti ne poznajo, zato morava ljudi poučevati, da je bučno olje na voljo in da je zdravo. In moram reči, da ga, ko ga poskusijo, obožujejo in se zanj vedno bolj zanimajo, zato imamo že veliko stalnih strank."« Vir: siol.net, članek: Avstralska Slovenka, ki v deželi kengurujev navdušuje z bučnim oljem

"Bučno olje je kulinarična posebnost Slovenije, še posebej Štajerske, Prekmurja in tudi dela Avstrije." wikipedia.org

[xelle2000]
Kako je mogoče, da imamo najvišji delež individualnih hiš v Evropi?

Količina je velika, kakovost pa slaba, na žalost.

"Statistika javnega stanovanjskega sklada kaže, da smo po urejenosti in primernosti hiš in stanovanj na zadnjem mestu v Evropi. Imamo namreč stare hiše in stanovanja, ki so slabo vzdrževana, denarja za obnovo pa nimamo." 24ur.com/bin/video.p...d=61032142

[xelle2000]
Ne vem, morda pa imamo mi npr. zdravstvo v riti? Pa varovanje delavcev? Pa psihološki fenotip takšen, da nas enake bolezni bolj omejujejo kot druge narode? Morda Slovenci bistveno bolj obdelujejo popoldan svoje vrtove in se tam zgarajo. Pojma nimam.

Ampak spremeniti se bo moralo nasteto, pokojninska starost pa bo morala iti v linijo z ostalimi po evropi.

Sicer zelo dvomim da imamo zdravstveno oskrbo slabso kot sorodne vzhodno/juzne drzave.

Argument, ki si ga napisal se dejansko, ce ga napnes do konca slisi "zato, ker se slovenci pri istem delu bolj zgarajo kot primerljivi narodi, morajo prej v penzijo".

Ali pa je pri nas morda problem zbiranje statistike in diagnostika invalidnosti, ki je cisto specificna posledica nekdanjega socializma (ter korupcije), to pa za sabo potegne izkrivljeno statistiko obolenj povezanih z delom?

Zgodbe o frajerjih ki gredo v invalidsko zaradi hrbtenice pri 40-i-kusur, potem jih pa doma vidis z motokultivatorjem frezati vrt so legendarne.

Da ne bo pomote, povsem se strinjam s tem kar si napisal, upokojitvena starost mora gor. Smiselno pa je pogledat kaj se da naredit, da bo gospodarstvo imelo maksimalen izplen od tega dviga.

[bc123a]
> [NemirniTujec]
> V Sloveniji je cel kup firm, ki bi lahko odpustile 15% delovne sile, pa bi prodaja ostala ista - kar pomeni večje plače zaposlenim in več denarja lastniku - ki potem oboji več plačajo za penzije tistim, ki so prej kao "delali".

Ja. In kaj bos s tistimi, ki so nesposobni za delo (vkljucno z mladimi, ki zaradi katastrofalnega izobrazevanja sele vstopajo v to mnozico)?

Moja teza (prav mogoče napačna) je, da je dolgoročno bolje, da so taki ljudje na socialni podpori in na podpori sorodnikov, kot pa v navideznih službah. Ker tako vsaj nehajo lagati sami sebi in sčasoma najdejo sebi primerno delovno mesto, gospodarstvo in JU pa bi oba lažje dihala, vzdušje bi bilo čisto drugo...

[bc123a]
> [NemirniTujec]
> > [bc123a]
> >
> > Privatizacija tu nima veze, ker je trg izobrazevalnih storitev popolnoma disfunkcionalen. Oziroma, funkcionira v smeri povprasevanja po papirju, ne po znanju (kar dobro odrazajo trzno naravnane zasebne fakultete v sloveniji). Edini nacin, da se to naslovi je, da se precej ostreje stopi na prste brezposelnim "izobrazencem" ki so zabili svoja leta v studijih, za katere bi morali vedeti, da ne nudijo sluzbe.
>
> Jaz nisem mislil kobajagi privatizacije, kjer "zasebna fakulteta" dobi denar od države, ker so se nanjo vpisali študentje.

Saj je vseeno. Recimo da je studij samo zaseben in placljiv. Kaj ovira na tisoce dijakov, da ne gredo na brezzvezne studije in od starsev dobijo placanih recimo 3000 EUR na letnik?

Ne pozabi, najbolj "komercialne" fakultete ljubljanske univerze so bile ravno druzboslovne - masovno so z izrednim studijem za redne studente zaceli na FDV, ko je zmanjkalo mest za redne na politologiji, komunikologiji, itd...

Inzenirski faksi niti sans niso imeli da bi kaj taksnega uvedli v vecjem obsegu, saj so itak imeli ze vedno premalo rednih studentov.

Najpomembnejša sprememba je javno finančna. Da za nepotrebno izobraževanje ne plačujemo vsi, ampak samo tisti, ki so dovolj nori.

Poleg tega sem predpostavljal, da 3000 eur na letnik niti približno ni dovolj, in da je tarifa za izredni študij pri nas tako nizka zgolj zato, ker vsi vemo, da je izredni študij pri nas v veliki večini "ti nam denar in pet amaterskih seminarskih nalog na leto, mi pa tebi diplomo".

Na filofaksu sem provosebno opazoval ogromno razliko med pogoji za izredne in redne študente.

Če bi bilo vse privat, bi starši/študentje pač imeli na izbiro, da ga za hec pošljejo na priznan tečaj (ki daje stopnjo) za 3000, na resni študij za 10000, ali pa delat.

To bi bila njihova sekirancija, zdaj pa je moja, ko plačujem davke.

[NemirniTujec]
> [bc123a]
> > [NemirniTujec]
> > > [bc123a]
> > >
> > > Privatizacija tu nima veze, ker je trg izobrazevalnih storitev popolnoma disfunkcionalen. Oziroma, funkcionira v smeri povprasevanja po papirju, ne po znanju (kar dobro odrazajo trzno naravnane zasebne fakultete v sloveniji). Edini nacin, da se to naslovi je, da se precej ostreje stopi na prste brezposelnim "izobrazencem" ki so zabili svoja leta v studijih, za katere bi morali vedeti, da ne nudijo sluzbe.
> >
> > Jaz nisem mislil kobajagi privatizacije, kjer "zasebna fakulteta" dobi denar od države, ker so se nanjo vpisali študentje.
>
> Saj je vseeno. Recimo da je studij samo zaseben in placljiv. Kaj ovira na tisoce dijakov, da ne gredo na brezzvezne studije in od starsev dobijo placanih recimo 3000 EUR na letnik?
>
> Ne pozabi, najbolj "komercialne" fakultete ljubljanske univerze so bile ravno druzboslovne - masovno so z izrednim studijem za redne studente zaceli na FDV, ko je zmanjkalo mest za redne na politologiji, komunikologiji, itd...
>
> Inzenirski faksi niti sans niso imeli da bi kaj taksnega uvedli v vecjem obsegu, saj so itak imeli ze vedno premalo rednih studentov.

Najpomembnejša sprememba je javno finančna. Da za nepotrebno izobraževanje ne plačujemo vsi, ampak samo tisti, ki so dovolj nori.

Poleg tega sem predpostavljal, da 3000 eur na letnik niti približno ni dovolj, in da je tarifa za izredni študij pri nas tako nizka zgolj zato, ker vsi vemo, da je izredni študij pri nas v veliki večini "ti nam denar in pet amaterskih seminarskih nalog na leto, mi pa tebi diplomo".

Na filofaksu sem provosebno opazoval ogromno razliko med pogoji za izredne in redne študente.

Če bi bilo vse privat, bi starši/študentje pač imeli na izbiro, da ga za hec pošljejo na priznan tečaj (ki daje stopnjo) za 3000, na resni študij za 10000, ali pa delat.

To bi bila njihova sekirancija, zdaj pa je moja, ko plačujem davke.

Malo offtopic - s čim se trenutno soočajo na severu. In ja, labour market je lahko lagging in tudi Nemčija se bori s kvartalnim upadom gospodarske aktivnosti, ampak trenutno vseeno velja naslednje:

Youths that didn’t get a vocational training position five to six years ago are now being snapped up,” Stodt said in an interview. “You have a much better chance with significantly worse grades compared with 10 years ago.”

www.bloomberg.com/ne...drout.html

www.oecd-ilibrary.or...83896-4-en

nemci imajo recimo 57, mi 58 ... grki pa 66.

[NemirniTujec]
Najpomembnejša sprememba je javno finančna. Da za nepotrebno izobraževanje ne plačujemo vsi, ampak samo tisti, ki so dovolj nori.

Drzi. Ampak izkusnje kazejo, da so se vedno dovolj nori in folk bo naredil vse da njihov omiljeni mladec z dvojkami pride do diplome, "da mu ne bo treba delati". Poznejsa skoda druzbi, ko bo mladec diplomiral iz neke leve pizdologije na nekem slabem vaskem klonu FDV, in "se sparal" za "primerno" sluzbo, lahko zelo hitro naraste cez stroske njegovega solanja.

[zois1]
Malo offtopic - s čim se trenutno soočajo na severu. In ja, labour market je lahko lagging in tudi Nemčija se bori s kvartalnim upadom gospodarske aktivnosti, ampak trenutno vseeno velja naslednje:

Youths that didn’t get a vocational training position five to six years ago are now being snapped up,” Stodt said in an interview. “You have a much better chance with significantly worse grades compared with 10 years ago.”

www.bloomberg.com/ne...drout.html

Nemcija je ena redkih izjem v tej noriji poplave diplomiranega folka, ki ni sploh slovenska posebnost. 10 let pred nami so s tem zaceli v UK, kjer so tudi posledice videli 10 let prej, slovenija pa je se vedno rinila v isto smer.

Logika, ki stoji za spodbujanjem visoke izobrazbe do absurdnih nivojev, pa je tipicna birokratska logika topoumnega birokrata. 20 let nazaj so namrec anglezi ugotavljali, da je med visokoizobrazenimi precej manj brezposelnih kot med nizko izobrazenimi.

In butalska birokratska pamet je rodila idejo: vse kar moramo narediti, je, da dobi vec ljudi visoko izobrazbo, pa bo brezposelnih takoj manj. In so to naredili in v postopku totalno razsuli visoke sole in univerze (en lep clanek iz Economista izpred 10 let to krasno opisuje). Dobrim so vzeli denar (oxford, cambridge) in ga dali tistim, ki so se javili, da bodo vpisali mase folka (dobre univerze tega niso hotele tako zlahka storiti).

The rest is history.

[bc123a]
Gre za hofer, razumel pa si narobe. Veliko zaposlujejo za polovicni delovni cas (kar je norma v trgovinski branzi v zahodnih drzavah, edino slovenija je tule izjema), pri cemer je bruto in neto relativno visok (glede na delovni cas), ampak ce hoces da ti tece celotna pokojninska doba, moras preostanek placevati sam (kar nima zveze z hoferjem, to je moznost vseh delojemalcev, ki so zaposleni za polovicni delovni cas).

To, kar pišeš, potrjuje tudi eden od odgovorov na forumu, na katerega je dal link Menim:

Moja soseda dela v Lidlu. Rekla mi je, da so trgovke prijavljne za 4-urni delovni čas, da je pa dnevno na delu prisotna od 6-7 ur (polnjenje polic, čiščenje, priprava za peko kruha, žemelj, itd...ter drugi opravki). Torej plačo ima določeno za 4 ure, ostale 2-3 ure mora pozabiti. Vendar je omenila še to, da trgovke dobijo isto oz. malce večjo neto plačo od trgovk v ostalih trgovinah (Špar, Merkator, Tuš,...),ki so prijavljene dnevno za 8 ur.

[bc123a]
Edini nacin, da se to naslovi je, da se precej ostreje stopi na prste brezposelnim "izobrazencem" ki so zabili svoja leta v studijih, za katere bi morali vedeti, da ne nudijo sluzbe.

No, kaznovati tiste, ki so se pri 18-19 letih pustili premamiti visokošolskim sirenam, je za moje pojme precej radikalno. Zakaj? Ker so študijski programi večinoma financirani in potrjeni s strani države. O tem odločajo same leščerbe učenosti in strateškega razmišljanja za narodov blagor. Zakaj ne bi še njim malo stopil na prste? Na primer, financiral programe v skladu z realnimi zaposlitvenimi možnostmi diplomantov.

Vem, utopično v državi, ki nekega dne "ugotovi" primanjkljaj zdravnikov in sproži urgentno kampanjo uvoza kadrov (z vsemi zapleti polfunkcionalne birokracije vred). Samo nekaj let kasneje (v času izgradnje krasne nove stavbe za drugo medicinsko fakulteto v deželi) ta oblast ugotovi, da ima kup diplomantov medicine, ki so brez dela in celo brez možnosti za stažiranje, specializacijo... Le kdo v oblastnih organih Dežele bi lahko predvidel kaj takega, kajne?

[pobalin]
> [bc123a]
> Edini nacin, da se to naslovi je, da se precej ostreje stopi na prste brezposelnim "izobrazencem" ki so zabili svoja leta v studijih, za katere bi morali vedeti, da ne nudijo sluzbe.

No, kaznovati tiste, ki so se pri 18-19 letih pustili premamiti visokošolskim sirenam, je za moje pojme precej radikalno. Zakaj? Ker so študijski programi večinoma financirani in potrjeni s strani države. O tem odločajo same leščerbe učenosti in strateškega razmišljanja za narodov blagor. Zakaj ne bi še njim malo stopil na prste? Na primer, financiral programe v skladu z realnimi zaposlitvenimi možnostmi diplomantov.

Vem, utopično v državi, ki nekega dne "ugotovi" primanjkljaj zdravnikov in sproži urgentno kampanjo uvoza kadrov (z vsemi zapleti polfunkcionalne birokracije vred). Samo nekaj let kasneje (v času izgradnje krasne nove stavbe za drugo medicinsko fakulteto v deželi) ta oblast ugotovi, da ima kup diplomantov medicine, ki so brez dela in celo brez možnosti za stažiranje, specializacijo... Le kdo v oblastnih organih Dežele bi lahko predvidel kaj takega, kajne?

... ja, je pa zelo zanimivo, kako so se zadnje cajte vsi tisti jambreki, jerovški, rupli in ostale leščerbe učenosti in strateškega razmišljanja za narodov blagor na raznih fakultetah za državne in evropske študije lepo potuhnili in jih ni nič več slišat ...

P.S.: kdor nekaj imenuje "Fakulteta za državne in evropske študije" mu jaz osebno dam na pismeno, da je prfuknjen, pa naj bo trikratni doktor ... aja, "na pismeno" sem namenoma tako napisal, ker pri nas v pogovornem jeziku pač tako rečemo ...

[bc123a]
Vir: Eurostat. Ker slovenska neto minimalna placa ne more biti nekaj pod 800 EUR (to je bruto), bi clovek pricakoval da vse krivulje na grafu kazejo bruto.

Očitno imaš ti kar prave podatke za Češko.

Ko smo že pri minimalnih plačah, je tukaj precej celovit prikaz, iz katerega se gotovo da spisati kakšno kolumno:
epp.eurostat.ec.euro...statistics

V zgoraj navedeni statistiki ima Slovenija prepričljivo vodilno mesto (poseka jo samo Turčija, ki ni v EU) na temle grafu (objavljen je samo v angleščini):
epp.eurostat.ec.euro...B14_II.png

Tudi OECD ima precej nazorne podatke o minimalnih (in drugih) plačah:
stats.oecd.org/Index...etCode=RMW

[menim]
Količina je velika, kakovost pa slaba, na žalost.
"Statistika javnega stanovanjskega sklada kaže, da smo po urejenosti in primernosti hiš in stanovanj na zadnjem mestu v Evropi. Imamo namreč stare hiše in stanovanja, ki so slabo vzdrževana, denarja za obnovo pa nimamo." 24ur.com/bin/video.p...d=61032142

Džizs! Tole 24kurno kurjenje z zimzeleno Jožko Hegler (lihtenštajn konzalting) v eni glavnih vlog res ni neka referenca. Gre za agitpropovski prispevek iz časa, ko se je začela resnejša debata o davku na nepremičnine.
Zadnje mesto v Evropi? Mar ta "Evropa" obsega tudi članice EU Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Romunijo in Slovaško, ali sega samo zahodno od Trsta in severno od Karavank?

[bc123a]
Logika, ki stoji za spodbujanjem visoke izobrazbe do absurdnih nivojev, pa je tipicna birokratska logika topoumnega birokrata. 20 let nazaj so namrec anglezi ugotavljali, da je med visokoizobrazenimi precej manj brezposelnih kot med nizko izobrazenimi.

Časovno to nekako sovpada z obdobjem propadanja (ajde, recimo lepše prestrukturiranja) velikega dela industrije, pospešene privatizacije in vzpona množice zgodb o postindustrijski družbi storitev (Maggie & John Corp.) ;-)

In butalska birokratska pamet je rodila idejo: vse kar moramo narediti, je, da dobi vec ljudi visoko izobrazbo

Jap! Ob tem so v veliki meri uničili poklicno in tehnično-naravoslovno srednje šolstvo ali pa so mu vsaj odvzeli velik del ugleda. Pri nas se je ob splošnem zgražanju nad usmerjenim izobraževanjem na piedestal spet postavilo gimnazijo kot edino omembe vredno življenjsko stopnico na poti do diplome in lepe bodočnosti. Starši in seveda najstniki pa so seveda množično sledili najnovejšim trendom. V moji mladosti sta bili npr. elektro- in strojniška srednja šola vsaj za fante čisto dovolj ugledni alternativi za gimnazijo (tudi na poti do tehniške diplome), pred 5-10 leti pa je bila za ljubljansko socialno čutečo gospodo to že izrazito manjvredna opcija.

Ne vem, koliko dobrih kuharjev ali šefov strežbe v nobel restavracijah/hotelih zna danes izšolati slovenski izobraževalni sistem, se mi pa zdi, da formira čete nekakšnih turistično-marketinških manežerjev. Raziskovalno-razvojno pa producira virtualne "Frančkove turistične slovarje" po 150 jurjev
www.delo.si/zgodbe/s...ncije.html

[najobj]
... ja, je pa zelo zanimivo, kako so se zadnje cajte vsi tisti ... rupli ... lepo potuhnili in jih ni nič več slišat ...

Rupel neumorno piše: www.dnevnik.si/objek...vne-stvari ;-)

P.S.: kdor nekaj imenuje "Fakulteta za državne in evropske študije" mu jaz osebno dam na pismeno, da je prfuknjen, pa naj bo trikratni doktor ...

Načeloma imaš prav, vendar nisem prepričan, da so programi, profesorski zbori in prakse na uveljavljenih fakultetah avtonomnih javnih univerz tako super, da z levo roko lahko izključijo vse morebitne razloge za ustanavljanje takšnih alternativ. Menim, da gre pri teh pojavih zlasti za ideologijo in stranko-klanomanijo iz javnih vreč.

BTW, mar veš, da imamo v Deželi že dolgo zasebnega visokošolsko-raziskovalnega dvoglavega orla, ki pa se ga po nekakšnem čudežu nikdar ni po nemarnem omenjalo v zvezi s privatnimi šolami. Je pa ta orel vlekel čisto spodobne zneske javnega denarja - v povprečju zadnjih 12 let po dobrih 400 jurjev na mesec. Ta akademski orel je uspeval z minimalnim številom redno zaposlenih, saj se je čisto neoliberalistično naslanjal na "popoldansko" pedagoško delo raznih domačih učenjakov z rednimi javnimi službami in morda dninarstvo kakšnega prekerca. Lani je študijska glava neopazno zamenjala lastnika, ampak očitno vse ostaja v dobrih rokah preverjene domače elite. (kdo pa goni te skupine brglezov na toplo press)
supervizor.kpk-rs.si.../96341378/

[pobalin]
> [najobj]
> ... ja, je pa zelo zanimivo, kako so se zadnje cajte vsi tisti ... rupli ... lepo potuhnili in jih ni nič več slišat ...

Rupel neumorno piše: www.dnevnik.si/objek...vne-stvari ;-)

> P.S.: kdor nekaj imenuje "Fakulteta za državne in evropske študije" mu jaz osebno dam na pismeno, da je prfuknjen, pa naj bo trikratni doktor ...

Načeloma imaš prav, vendar nisem prepričan, da so programi, profesorski zbori in prakse na uveljavljenih fakultetah avtonomnih javnih univerz tako super, da z levo roko lahko izključijo vse morebitne razloge za ustanavljanje takšnih alternativ. Menim, da gre pri teh pojavih zlasti za ideologijo in stranko-klanomanijo iz javnih vreč.

BTW, mar veš, da imamo v Deželi že dolgo zasebnega visokošolsko-raziskovalnega dvoglavega orla, ki pa se ga po nekakšnem čudežu nikdar ni po nemarnem omenjalo v zvezi s privatnimi šolami. Je pa ta orel vlekel čisto spodobne zneske javnega denarja - v povprečju zadnjih 12 let po dobrih 400 jurjev na mesec. Ta akademski orel je uspeval z minimalnim številom redno zaposlenih, saj se je čisto neoliberalistično naslanjal na "popoldansko" pedagoško delo raznih domačih učenjakov z rednimi javnimi službami in morda dninarstvo kakšnega prekerca. Lani je študijska glava neopazno zamenjala lastnika, ampak očitno vse ostaja v dobrih rokah preverjene domače elite. (kdo pa goni te skupine brglezov na toplo press)
supervizor.kpk-rs.si.../96341378/

... ja, tudi ti imaš načeloma prav, le da sem jaz mislil na zgolj krajevno, ne pa tudi vsebinsko definirano besedo "študija" v imenu fakultete, ki jo SSKJ opisuje kot ...

1. štúdija -e ž (ú) 1. krajše znanstveno delo: napisati študijo; kritična, primerjalna študija; sociološka študija; študija o povojni dramatiki; podatki iz študije; monografije, študije in razprave / študija je pokazala stanje v kmetijstvu / publ. longitudinalna študija ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi; spremna študija h knjigi

2. um. risba, slika, ki podaja videz ali zamisel kakega predmeta, kot priprava na umetniško delo: krajinska študija; študija roke / študija glave v glini / pripravljalna študija ◊ šah. umetno narejena pozicija z zahtevo, da se doseže zmaga, remi ♪

... khmm, kar torej pomeni, da na toti "Fakulteti za državne in evropske študije" raziskujejo vso to vsebinsko raznolikost s krajevnega vidika najprej na nivoju neke države, potem pa raziskujejo vse to in še več še na nivoju Evrope ...

P.S.: prepričan sem, da so programi, profesorski zbori in prakse na uveljavljenih fakultetah avtonomnih javnih univerz po SSKJ definiciji izven dosega "Fakultete za državne in evropske študije" ... aja, in seveda so vsi slavni naše-njihovo-pikčasto-progasti učenjaki na tem svetu samo zato, da se pasejo na davkoplačevalskem denarju in da imamo mi zdaj družbo znanja, ki še dobra družba ni, kaj šele da bi kaj koristnega znala ...

[najobj]
... khmm, kar torej pomeni, da na toti "Fakulteti za državne in evropske študije" raziskujejo vso to vsebinsko raznolikost s krajevnega vidika najprej na nivoju neke države, potem pa raziskujejo vse to in še več še na nivoju Evrope ...

Posmehljivo bi temu lahko rekel študije evropocentrističnega pogleda na svet, kateremu se spet majejo tečaji. Po drugi strani pa me tole šentflorjansko rajanje malo spominja na dekompresijsko bolezen in hiperbarično komoro. Ti sta v nekakšnem logičnem sosledju, a z razsodnostjo in nekaj sreče se najbolj splača izogniti prvi in posledično tudi drugi. :-)