.....Pa še nekaj kar ljudje tako radi pozabijo. Stalin je kmalu po vojni postavil 1.500.000 ruskih vojakov pred takratno jugoslovansko mejo in če nebi bilo TITA bi tudi mi končali kot vse druge takratne ultra komunistične države.


Ti si pa iz Falklandskih otokov al pa tam nekje!Tale tvoj podatek v tvoji trditvi me mal spominja na stripovska junaka "Mirko i Slavko"

kruta realnost je ta,da je Tito dal pobiti več Slovencev kokr Hitler in Musolini skupaj..še bolj kruto pa je to,da toliko Slovencev časti takega morilca Slovencev..

[leonx]
Jugoslovanska brigada Rdeče Armade je bila vojaška formacija v času druge svetovne vojne (1941-1945). Spomladi leta 1944 so po nalogu Stalina v Sovjetski zvezi ustanovili Prvo in Drugo jugoslovansko brigado Rdeče Armade, ki sta se borili proti nacistični Nemčiji in nemški armadi. V brigadi so vključili v Sovjetski zvezi živeče jugoslovanske komuniste in jugoslovanske mobilizirance v nemško vojsko, ki so se znašli v sovjetskem ujetništvu. Brigadi so vodili vojaški poveljniki in politkomisarji, v imenu Komunistične partije. Prvo jugoslovansko brigado Rdeče Armade so ustanovili v začetku leta 1944. V sestavi druge ukrajinske fronte so jo poslali na bojišče konec julija 1944. Njeni borci so se borili v Moldaviji, v okolici Kišinjeva in Jaša ter sodelovali pri osvoboditvi Romunije. Po dogovoru med Stalinom in Titom so Sovjeti brigado skupaj z orožjem prepustili jugoslovanskim partizanom. 6. oktobra 1944 je Prva jugoslovanska brigada po umiku nemških enot pri mestu Kladovo prispela v Srbijo, kjer so jo postavili pod poveljstvo 14. korpusa NOB Jugoslavije. Brigada se je borila proti nemškim silam na področju Ibra in ob hudih izgubah, 4. decembra zasedla mesto Čačak. Sodelovala je tudi v bojih za osvoboditev Beograda, na Sremski fronti, v Slavoniji in v Prekmurju. Ob koncu vojne jo je sestavljala petina borcev, ki so v Jugoslavijo prišli iz Sovjetske zveze. Druga jugoslovanska brigada Rdeče Armade je bila v Moskvi ustanovljena poleti 1944 in bila decembra poslana prek Bukarešte v srbsko mesto Pančevo. Njeni borci so bili priključeni v partizansko 6. liško divizijo, ki se je borila v Srbiji, BiH in na Hrvaškem. Znana je tudi po tem, da je v njej bila Jovanka Budisavljevič, žena nekdanjega jugoslovanskega, komunističnega voditelja Josipa Broza.
sl.wikipedia.org/wik...8De_Armade

... čuj, majster ... ampak ti pa zdaj že hudo sam sebi v skledo pljuvaš, če mene vprašaš ...


... ker si malo prej napisal ... "Poglej si malo zgodovinske učbenike (pa ne komunistične...), kjer je jasno da so Beograd osvobodili Rusi enako del Srbije in Hrvaške." ...


... tukaj pa zdaj že pol ure razlagaš in dokazuješ, da so Beograd osvobodili ... "v Sovjetski zvezi živeče jugoslovanske komuniste in jugoslovanske mobilizirance v nemško vojsko, ki so se znašli v sovjetskem ujetništvu" ... ki so jih priključili v partizansko 6. liško divizijo ...

... aja, in po tvojem se običajno večje enote priključijo k manjšim, a ne ? ...


... ma, jebala te logika ... daj, malo poglej drugič, kaj pišeš ... če že misliš bolj slabo ...

Včeraj je Herta Mueller, Nobelova nagrajenka za književnost lepo povedala, da v vseh bivših t.i. komunističnih državah še vedno vladajo komunisti, ki so si po tranziciji nagrabili premoženje in imajo še vedno oblast trdno v svojih rokah. To je povedala na novinarski konferenci, del tega lahko preberete tudi v Dnevniku, ko govori kako je morala dokazovati, da ni nikoli sodelovala z romunsko tajno službo Securitate, ki ji je nagajala še potem, ko se je preselila v Nemčijo. Pri nas pa ni nič drugače.

Zelo objektiven članek. Tako njegove pozitivne lastnosti med vojno in nekaj po njej, kot tudi mnogo zelo negativnih po vojni.

[pitchbulbpikacom]
> [Viviana]
>
> Imaš delno prav - vsega sam res ni mogel požreti (zato je bogato obdarjal razne državnike in svoje pasje-zveste podložnike), pa tudi pobiti ni mogel vseh sam - v vsem je imel zveste kooperante in jih bogato doživljenjsko nagrajeval! Si gledal film o Angeli Vode? Dovolj, da si usvariš sliko! Da ti ni potrebno hoditi v Hudo jamo in k otrokom s Petrička! In k tistim, ki so hodili lačni in razcapani ter brez doma in sorodnikov zaradi "uspešnosti" Titovega morilskega aparata. Pa misliti na tvoje vnuke, ki bodo plačevali zapravljivost Titovega aparata. Tega Tita častite? Prištevni ljudje kaj takega ne počnejo!

Morili so po dokumentiranem in samovoljnem ukazu KARDELJA. Tudi izvršitelji so bili večinoma Slovenci. Obstajajo dokumentirana pričevanja hrvaških in srbskih partizanov, ki se niso mogli načudit temu početju. Maščevanja, kot sestavni del povojnega dogajanja so bila tudi na jugu takratne države vendar nikoli tako izrazita in huda kot prav v Sloveniji. Broza so o tem obvestili, ko je bilo že krepko prepozno. Broz je namreč desničarje veliko bolj cenil in razumel kot so to lahko takrat razumeli KARDELJ, DOLANC, MAČEK in pa kasneje kot njihov vajenec sam MILAN KUČAN.

Kao da ga je tek tada zapazio, pogledao je Šašića pravo u oči i u grču progovorio:
Pobiti!
Šašić je netremice gledao u Tita, a on mu je dižući ruku u smjeru zapada naredio:
Kreni u Sloveniju i Austriju i prenesi ovu naredbu komandantima naših armija!

No vidiš, da me občutek ni prevaral. Adijo.

obe minusarski pički bi spomnil, da je bil Tito po vseh primerjalnih kriterijh absolutistični monarh Jugoslavije

Ja, kaj pa vem, kaj je že bil, zgodovino nonstop nekaj spreminjajo, ne upam si več postavljati nobenih trditev. Minusi, praviš, ne zameri, ker ti bom prilepil en plus - zato, da se boš bolje počutil - drugič pa pazi, kaj pišeš, da ne razjeziš "minusarjev".

> Teoretično je vse kar ima RKC papežovo. Je bogat? Ali samo zelo zelo zelo ugodno živi?
> Pa še pedofile ščiti. Takega papeža častite. Prištevni ljudje kaj takega ne počnejo!

Za povprečno razgledanega človeka si napisal preveč neumnosti - sicer pa so to same nagnusne laži! "tekovine titove revolucije"! Od zaslepljenca in natolcevalca drugega ni ričakovati!

:))) Kaj točno ne drži? Razsvetli me, prosim.

[leonx]
Osvoboditev Beograda oktobra ' 44. Beograd so osvobodili Rusi.

Srbskih partizanov je bilo vsega skupaj 6 tisoč.

Tam so četniki vladali. Ampak to ga je bolelo. On je prosil- mislim, da tega nimate v knjigi- maršala Tolbuhina, če pusti jugoslovanske partizane, kot da so oni zasedli Beograd, pa ni pustil. Zato tudi Subašiča tedaj s sabo ni peljal na ta dogodek, ker mu je bilo nerodno priznati. Ali je bila sremska fronta napaka? Srbi trdijo, da je. V to so prepričani, ker so bili na sremski fronti fantje, ki so obrili četniški brade in so jih potem oblekli v angleške uniforme in poslali v boj. Zanimivo je, to sta dva brata Kibler. V jugoslovanski literaturi nista niti omenjena. Josip Kibler je držal sremsko fronto, njegov brat Ludvik je držal reško fronto. Oba sta bila starejša generala iz prve svetovne vojne. Bila sta genialna v obrambi.

www.rtvslo.si/odprti...ro-simcic/

Nekaaj malega o "geniju" Ludwigu Küblerju:

His performance did not meet Adolf Hitler's expectations and he was moved to the leadership reserve and did not receive another command until the summer of 1943 and a year later he was appointed commander of LXXXXVII Army Corps. Shortly before the end of the war he was wounded and captured in Yugoslavia, where together with his younger brother Generalleutnant Joseph Kübler and his successor Generalleutant Hans von Hoesslin he was sentenced to death in 1947 by a Yugoslav court. He was executed in Ljubljana on 18 August 1947.

Tvoji idoli so bili vojaško povoženi in ustrezno obdelani. :-)

Pa še o 6.000 partizanih:
In 1945 the Partisans, numbering over 800,000 strong[4] defeated the Independent State of Croatia and the Wehrmacht, achieving a hard-fought breakthrough in the Syrmian front in late winter, taking Sarajevo in early April, and the rest of Croatia and Slovenia through mid-May. After taking Rijeka and Istria, which were part of Italy before the war, they beat the Allies to Trieste by a day.

Po tvoje so je 6.000 partizanov to opravilo leta 45. Sine pejdi v peskovnik kjer tudi spadaš. :-))

[najobj]
> [leonx]
> Jugoslovanska brigada Rdeče Armade je bila vojaška formacija v času druge svetovne vojne (1941-1945). Spomladi leta 1944 so po nalogu Stalina v Sovjetski zvezi ustanovili Prvo in Drugo jugoslovansko brigado Rdeče Armade, ki sta se borili proti nacistični Nemčiji in nemški armadi. V brigadi so vključili v Sovjetski zvezi živeče jugoslovanske komuniste in jugoslovanske mobilizirance v nemško vojsko, ki so se znašli v sovjetskem ujetništvu. Brigadi so vodili vojaški poveljniki in politkomisarji, v imenu Komunistične partije. Prvo jugoslovansko brigado Rdeče Armade so ustanovili v začetku leta 1944. V sestavi druge ukrajinske fronte so jo poslali na bojišče konec julija 1944. Njeni borci so se borili v Moldaviji, v okolici Kišinjeva in Jaša ter sodelovali pri osvoboditvi Romunije. Po dogovoru med Stalinom in Titom so Sovjeti brigado skupaj z orožjem prepustili jugoslovanskim partizanom. 6. oktobra 1944 je Prva jugoslovanska brigada po umiku nemških enot pri mestu Kladovo prispela v Srbijo, kjer so jo postavili pod poveljstvo 14. korpusa NOB Jugoslavije. Brigada se je borila proti nemškim silam na področju Ibra in ob hudih izgubah, 4. decembra zasedla mesto Čačak. Sodelovala je tudi v bojih za osvoboditev Beograda, na Sremski fronti, v Slavoniji in v Prekmurju. Ob koncu vojne jo je sestavljala petina borcev, ki so v Jugoslavijo prišli iz Sovjetske zveze. Druga jugoslovanska brigada Rdeče Armade je bila v Moskvi ustanovljena poleti 1944 in bila decembra poslana prek Bukarešte v srbsko mesto Pančevo. Njeni borci so bili priključeni v partizansko 6. liško divizijo, ki se je borila v Srbiji, BiH in na Hrvaškem. Znana je tudi po tem, da je v njej bila Jovanka Budisavljevič, žena nekdanjega jugoslovanskega, komunističnega voditelja Josipa Broza.
> sl.wikipedia.org/wik...8De_Armade


... čuj, majster ... ampak ti pa zdaj že hudo sam sebi v skledo pljuvaš, če mene vprašaš ...


... ker si malo prej napisal ... "Poglej si malo zgodovinske učbenike (pa ne komunistične...), kjer je jasno da so Beograd osvobodili Rusi enako del Srbije in Hrvaške." ...


... tukaj pa zdaj že pol ure razlagaš in dokazuješ, da so Beograd osvobodili ... "v Sovjetski zvezi živeče jugoslovanske komuniste in jugoslovanske mobilizirance v nemško vojsko, ki so se znašli v sovjetskem ujetništvu" ... ki so jih priključili v partizansko 6. liško divizijo ...

... aja, in po tvojem se običajno večje enote priključijo k manjšim, a ne ? ...


... ma, jebala te logika ... daj, malo poglej drugič, kaj pišeš ... če že misliš bolj slabo ...

OH PA to je bilo zgolj kozmetično poimenovanje Jugoslovanska četa in notri tistih PAR deset krimnalcev, ki so se imel za komunisteke...... drugače pa je bila to RUSKA RDEČA ARMADA !!!!!!!!!!!!

Na to ti bom jaz poskusil odgovoriti, če hočeš razumi, če ne, pa tudi nič hudega.

Evo jani639 na eni strani imaš take kot s8t:"biti izdajalec tako zabitega naroda je častno",
na drugi strani imaš ljudi, ki so izgubili starše, partnerje, otroke, brate, sestre,...
s strani teh. In enkrat bi dobil te ljudi, ki so škodovali tebi in tvojim bližnjim pred cev.
Ali bi sprožil ?

Če bi se slovenski mladinci ne uprli, bi štafeto nekateri terali še danes, saj je od tega dobro živela mala armada prisklednikov.

[pitchbulbpikacom]
> [leonx]
> Osvoboditev Beograda oktobra ' 44. Beograd so osvobodili Rusi.
>
> Srbskih partizanov je bilo vsega skupaj 6 tisoč.
>
> Tam so četniki vladali. Ampak to ga je bolelo. On je prosil- mislim, da tega nimate v knjigi- maršala Tolbuhina, če pusti jugoslovanske partizane, kot da so oni zasedli Beograd, pa ni pustil. Zato tudi Subašiča tedaj s sabo ni peljal na ta dogodek, ker mu je bilo nerodno priznati. Ali je bila sremska fronta napaka? Srbi trdijo, da je. V to so prepričani, ker so bili na sremski fronti fantje, ki so obrili četniški brade in so jih potem oblekli v angleške uniforme in poslali v boj. Zanimivo je, to sta dva brata Kibler. V jugoslovanski literaturi nista niti omenjena. Josip Kibler je držal sremsko fronto, njegov brat Ludvik je držal reško fronto. Oba sta bila starejša generala iz prve svetovne vojne. Bila sta genialna v obrambi.
>
> www.rtvslo.si/odprti...ro-simcic/

Nekaaj malega o "geniju" Ludwigu Küblerju:

His performance did not meet Adolf Hitler's expectations and he was moved to the leadership reserve and did not receive another command until the summer of 1943 and a year later he was appointed commander of LXXXXVII Army Corps. Shortly before the end of the war he was wounded and captured in Yugoslavia, where together with his younger brother Generalleutnant Joseph Kübler and his successor Generalleutant Hans von Hoesslin he was sentenced to death in 1947 by a Yugoslav court. He was executed in Ljubljana on 18 August 1947.

Tvoji idoli so bili vojaško povoženi in ustrezno obdelani. :-)

Pa še o 6.000 partizanih:
In 1945 the Partisans, numbering over 800,000 strong[4] defeated the Independent State of Croatia and the Wehrmacht, achieving a hard-fought breakthrough in the Syrmian front in late winter, taking Sarajevo in early April, and the rest of Croatia and Slovenia through mid-May. After taking Rijeka and Istria, which were part of Italy before the war, they beat the Allies to Trieste by a day.

Po tvoje so je 6.000 partizanov to opravilo leta 45. Sine pejdi v peskovnik kjer tudi spadaš. :-))

Ne ga pošiljat v peskovnik, bo začel tuliti da ga pošiljaš v rov ali fojbo.

Beograd je 16. 17. aprila 1944. godine, doživeo još jedno bombardovanje, savezničko, u kojem je poginulo oko 1.200 građana.

Borbe za oslobođenje grada su počele 13. i 14. oktobra, a grad je konačno oslobođen 20. oktobra 1944. Oslobodili su ga zajedničkim snagama, jedinice NOV Jugoslavije i Crvene armije.

sr.wikipedia.org/sr-...0%B1%D0%B8

Brez RUSOV nebi bilo osvoboditve BOGRADA !!!

TITO Na hitro nekaj dejstev
1. TITO je bil briljantni vojskovodja iz WWII
2. TITO je dal pobiti ob koncu vojne okoli 200,000 ljudi od Ustašev, Četnikov do popolnoma nedolžnih. Ali je on osebno dal tak ukaz ali pa je to bila kreacija raznih pod-pri-repnikov in celo takrat prisotnih sovjetskih svetovalcev? Zagotovo vem da je tu bilo ogromno osebnega maščevanja od strani tistih ki so vračali milo za drago, zelo verjetno da je bilo tega več. Bili so celo poboji iz čistega koristoljubja v avtonomni režiji lokalnih "veljakov". Maček in Kardelj sta samostojno dajala ukaze za likvidacije. Tu bi prej bila njegova krivda da ni znal tega omejiti še pravočasno. Takrat so že nastajali rdeči dvorni krogi podrepnikov in priskutnikov vseh profilov ki so verjetno en drugega prehitevali po levi in desni v inovativnosti. To so tisti pravi podporniki in vzdrževalci takega ali onakega diktatorstva, saj od tega živijo. So celo pričevanja da so filtri proti koncu bili že skoraj nepropustni. Ker je bil bonvivan genetsko so mu lažje stregli od spredaj in zadaj in sebi tako ustvarjali več manevrskega prostora.
3. TITO je bil diktator - da je to bil bi hudičevo tenko piskali v njegovih časih. Vsi smo živeli dobro, gradilo se je z polno paro, malo je bilo socialnih problemov, letovalo in potovalo se je da se je kar kadilo, gostilne so bile polne in plazili smo v kolonah avtomobilov. Banke, Industrija, Obrt je delovalo z polno paro. Sodstvo, Zdravstvo in Sociala so tvorili pravno državo, bolj kot danes. Pravijo da ni bilo svobode govora, res je bila omejena, razlika je v tem da si takrat lahko šel v zapor danes pa plačaš odškodnino. Prezadolževanje takratne države, ha saj je današnja Amerika zadolžena za nekaj generacij v naprej.
Splošna varnost je bila sanjska, ni bilo Razbojniško-Varnostnih agencij, kaj šele da bi kakšen Vunbacitelj kar tako ubil gosta. Če se je kakšen otrok izgubil niso takoj klicali Milice, malo se je povprašalo po sosedstvu in je bilo v redu.
Ni bilo Tajkunov ki bi prihvatizirali državno premoženje. Partijski veljaki so imeli vsega dosti vendar niso bili lastniki ničesar. Tudi TITO sam ni bil lastnik ničesar, niti samega sebe, bil je že kar državna lastnina.
4. TITO je živel kot cesar - ja ampak celi svet se mu je dobesedno klanjal. Ne bom pozabil kako so ga sprejemali po svetu, niti britanska kraljica ni bila deležna takih protokolov. Nihče ne bo rekel da to ni godilo tudi takratnim Jugoslovanom, pa naj so ga imeli radi ali ne. Danes vsi lezejo v rit Kitajski ta ista Kitajska ga je dočakala z takim Ceremonialom-Festivalom da se ni dalo verjeti lastnim očem.

V tistih časih sem bil velik kritik in nergač vsega jugoslovanskega, danes se sprašujem le kaj hudiča sem pri temu mislil. Osamosvojitev Slovenije je prinesla evforijo kmalu pa tudi streznitev. Ponovne Jugoslavije si ne želim, sicer smo že itak v malo drugačni YU=EU.

Vsi tisti sedanji nergači uporabite elementarno matematiko in malo seštevajte-odštevajte, vsi ostali ki so se komaj še ali pa niti ne rodili takrat pa bolje da ne nakladajo kar na pamet.

Srbija u utorak, 20. oktobra, slavi 65. godišnjicu oslobođenja Beograda u Drugom svetskom ratu, a proslavu će uveličati prisustvo delegacije državnog vrha Rusije, koju predvodi predsednik Dimitrij Medvedev.

Beogradska operacija, predstavlja jednu od najvećih i najznačajnijih bitaka na Balkanu u Drugom svetskom ratu; a vođena je od 11. do 22. oktobra 1944. godine i u njoj je poginulo 20.000 ljudi.

Od toga je poginulo 15.000 pripadnika nemačkih okupacionih snaga, dok je blizu 9.000 zarobljeno. Prva armijska grupa NOVJ imala je oko 3.000 poginulih i 4.000 ranjenih, a Četvrti korpus Crvene armije izgubio je 960 vojnika i oficira.

Dogovor o zajedničkoj ofanzivi sa Rusima, postigao je vrhovni komandant NOVJ Josip Broz Tito kada je shvatio da nema ništa od britanskog iskrcavanja na Jadranu i da u zemlju treba da uđe Crvena armija koja je nezaustavljivo napredovala na svim frontovima.

U tajnosti, bez znanja Britanaca, Tito je u noći između 18. i 19. septembra odleteo u Rumuniju, a zatim i u Moskvu gde je 21. septembra sklopio dogovor sa Staljinom o zajedničkim operacijama u Jugoslaviji.

Tito je od Rusa dobio svu logističku i materijalnu pomoć, a zamisao o beogradskoj operaciji izložio je sovjetskim generalima Trećeg ukrajinskog fronta, dok je sa načelnikom štaba, generalom Sergejom Semjonovičem Birjuzovim sačinio detaljan plan ofanzive.

Kada je Crvena armija 6. septembra 1944. porazila Rumuniju i Bugarsku i izbila na jugoslovensku granicu, istovremeno je osam partizanskih divizija napredovalo iz Sandžaka preko zapadne i centralne Srbije ka severu i Beogradu.

Pripadnici NOVJ i Crvene armije iz sastava Trećeg ukrajinskog fronta sreli su se 11. oktobra ujutru na levoj obali Morave i zajednički krenuli u bitku za Beograd, koja je vođena u tri etape.

slika


U borbama su učestovali Prva armijska grupa NOVJ kojom je komadovao general Peko Dapčević i 12. udarni korpus sa generalom Danilom Lekićem na čelu, dok su snage "Crvene armije" bile pod komadom generala Vladimir Ivanoviča Ždanova.

Oko 80.000 pripadnika naše i sovjetske armije vodilo je 11 dana teške borbe sa oko 55.000 pripadnika nemačke armijske grupe "Šumadija" kojom je komandovao general Hans Felber.

U uvodnim borbama do 14. oktobra jedinice NOVJ savladale su otpor Nemaca na prilazima Beogradu i izbile na periferiju grada.

Osvojile su dobro utvrđeni Obrenovac i produžile ka Beogradu, do Žarkova i Čukarice. S druge strane, jugoslovenske snage i Rusi zajednički su oslobodili Topolu i Mladenovac, da bi u noći između 13. i 14. oktobra zauzeli Avalu, poslednje nemačko spoljno uporište.

Ofanziva za oslobađanje samog grada, koji je iznutra bio miniran, započela je 14. oktobra i do kraja su vođene teške ulične borbe.

Nemačke snage nastojale su grčevito da se održe, pošto je nemačka komanda odlučila da Srbiju i Beograd brani po svaku cenu radi izvlačenja oko 300.000 vojnika Armije "E" iz Grčke.

Prvog dana i tokom noći u žestokim borbama zauzeti su Banjički vis, Dedinje i Topčider, a oslobodioci su stigli do samog centra. Istovremeno je 15. oktobra sprečen pokušaj prodora nemačkih pojačanja iz Požarevca da uđu u Beograd.

Uveče narednog dana, stigli su do zgrade Narodnog pozorišta i ugla ulica Kralja Milana i Kneza Miloša; 17. oktobra zauzeta je Igumanova palata, a sutradan i samo Narodno pozorište.

Poslednja etapa oslobađanja grada, počela je 18. oktobra, kada je uništeno nekoliko hiljada nemačkih vojnika na području Avale i kod Vrčina. U samom gradu posebno krvave borbe vođene su 19. oktobra kod Železničkog muzeja i hotela "Moskva".

slika


Tog dana oslobođene su i zgrade Uprave grada, Ministarstvo saobraćaja i Železnička stanica, a preostale nemačke jedinice sabijene su na Kalemegdan i usko područje oko Savskog mosta.

U noći između 19. i 20. avgusta počinje njihovo povlačenje preko Save, dok oslobodioci zauzimaju oko dva sata ujutro Kalemegdan, a oko osam časova i sam most i prave mostobran na levoj obali Save.

Posle neuspelog pokušaja protivnapada kod Zemuna i na Bežanijskoj kosi, Nemci se 22. oktobra povlače prema Rumi.

U borbama za Beograd, oslobodiocima su masovnu podršu pružali njegovi stanovnici, a mnogi od njih stupali su u brigade NOVJ koje su oteli od Nemaca, dok su organizovane grupe otpora od rušenja spasile vodovodnu centralu na Belim vodoma, zgradu Radio Beograda, Telefonsku centralu u Palmotoićevoj...

Jedna od tih grupa u ulici Vuka Karadžića obrazovala je bolnicu za borce NOVJ i "Crvene armije", a organizovano je i otimanje oružja po gradu i sanitetskog materijala po magacinima.

Beogradskom operacijom okončana je 1.287 dana duga nemačka okupacija, stvorena velika oslobođena teritorija i onemogućeno povlačenje grupe "E" nemačke armije iz Grčke najkraćim pravcem, što je bilo od velikog značaja za dalje borbe u Jugoslaviji, ali i južno krilo "Crvene armije" u daljim operacijama za slom Vermahta.

Na Groblju oslobodilaca Beograda počiva 961 borac Crvene armije i 2.994 pripadnika NOVJ, od toga većina (2.092) u zajedničkoj grobnici.

Ruski generali Ždanov i Birjuzov, koji su učestvovali u oslobađanju Beograda, nisu izginuli u borbi ali su, nažalost, u njemu ostavili život.

Poginuli su 20. oktobra 1964. godine kada je, po kišnom i maglovitom vremenu, njihov avion udario u Avalu prilikom dolaska na proslavu godišnjice oslobođenja našeg glavnog grada.

www.mojnet.rs/korisn...pobeda/178

[hariharihari]
Na to ti bom jaz poskusil odgovoriti, če hočeš razumi, če ne, pa tudi nič hudega.

Evo jani639 na eni strani imaš take kot s8t:"biti izdajalec tako zabitega naroda je častno",
na drugi strani imaš ljudi, ki so izgubili starše, partnerje, otroke, brate, sestre,...
s strani teh. In enkrat bi dobil te ljudi, ki so škodovali tebi in tvojim bližnjim pred cev.
Ali bi sprožil ?

Ne trudi se. V s8t-jevem in janijevem občestvu tvojemu rezoniranju pravijo "zagovarjanje komunističnih zločinov".

[Lidbarsky]

Kao da ga je tek tada zapazio, pogledao je Šašića pravo u oči i u grču progovorio:
Pobiti!
Šašić je netremice gledao u Tita, a on mu je dižući ruku u smjeru zapada naredio:
Kreni u Sloveniju i Austriju i prenesi ovu naredbu komandantima naših armija!

Pera Simić je isto kot Ana Jud. :-)

[Lidbarsky]
> [maxi12]
> Primorsko so nam pa Italjani šenkali, ja seveda.
> Ti si pa sigurno Ljubljančan, ker ti je popolnoma vseeno, kaj se dogaja s preostalimi deli Slovenije, samo, da grejo davki v Ljubljano, pa si srečen.
> In prosim ne govori kako bi mi bilo danes lepše, če bi živel v Italiji, ker še pomnem, kako je nono govoril, da so jih zatitrali.


slovence je pred vojno in vmes maltretiral benito, med vojno in po vojni pa tito.

odtod neto migracijski tokovi, ki so po vojni potekali v obratni smeri, kot pred njo.

ozemlje je nepomembno, šteje kvaliteta življenja. pod titovo diktaturo so slovenci v jugoslaviji živeli bistveno slabše kot slovenci v italiji ali v avstriji.

Še Cankar je napisal: "Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni."

[pitchbulbpikacom]
> [Lidbarsky]
>
> Kao da ga je tek tada zapazio, pogledao je Šašića pravo u oči i u grču progovorio:
> Pobiti!
> Šašić je netremice gledao u Tita, a on mu je dižući ruku u smjeru zapada naredio:
> Kreni u Sloveniju i Austriju i prenesi ovu naredbu komandantima naših armija!

Pera Simić je isto kot Ana Jud. :-)

mogoče, ti si pa isto kot ad hominem, heh.

Ma jebo te Tito, Arbitražni sporazum in ostalo sranje! Tele vladni dildo idioti nas bojo spravili na kant, nam pa pod nos molijo Titota in ostalo brezvezno sranje!

Ruska armada je osvobodila tudi celotno Prekmurje , Mursko Soboto ... kjer sploh ni bilo nobenih partizanov ali komunistekov.

Smo pa zaradi "osvoboditve" Trsta Slovenci za večno izgubili TRST !

[pitchbulbpikacom]
Pa še nekaj kar ljudje tako radi pozabijo. Stalin je kmalu po vojni postavil 1.500.000 ruskih vojakov pred takratno jugoslovansko mejo in če nebi bilo TITA bi tudi mi končali kot vse druge takratne ultra komunistične države.

Ko je pri Stalinu prišel na vrsto Tito za eliminacijo, je ta, poznavalec stalinizma bil prisiljen ubrati drugo pot. Če ga Stalin ne bi vzel takrat na piko, bi imeli pri nas Stalinizem na kvadrat in Stalina po Stalinu!

[s8t]
> [pitchbulbpikacom]
> > [pectus]
> > Veš kaj mona,tvojega deda so lahi 20 let,zatirali,Vaš TITO pa 60 let.
>
> Da, da samo pozabil si povedat da so lahi zatirali in DOBESEDNO iztrebljali v italijanščini preklet izdajalec slovenskega naroda.

biti izdajalec tako zabitega naroda je častno

Jao, kakšno večno prekletstvo si more prislužit niče, ki na tak način obklada (bojda) lasten narod?! Nezaslišano!!!

[leonx]
> [najobj]
> > [leonx]
> > Jugoslovanska brigada Rdeče Armade je bila vojaška formacija v času druge svetovne vojne (1941-1945). Spomladi leta 1944 so po nalogu Stalina v Sovjetski zvezi ustanovili Prvo in Drugo jugoslovansko brigado Rdeče Armade, ki sta se borili proti nacistični Nemčiji in nemški armadi. V brigadi so vključili v Sovjetski zvezi živeče jugoslovanske komuniste in jugoslovanske mobilizirance v nemško vojsko, ki so se znašli v sovjetskem ujetništvu. Brigadi so vodili vojaški poveljniki in politkomisarji, v imenu Komunistične partije. Prvo jugoslovansko brigado Rdeče Armade so ustanovili v začetku leta 1944. V sestavi druge ukrajinske fronte so jo poslali na bojišče konec julija 1944. Njeni borci so se borili v Moldaviji, v okolici Kišinjeva in Jaša ter sodelovali pri osvoboditvi Romunije. Po dogovoru med Stalinom in Titom so Sovjeti brigado skupaj z orožjem prepustili jugoslovanskim partizanom. 6. oktobra 1944 je Prva jugoslovanska brigada po umiku nemških enot pri mestu Kladovo prispela v Srbijo, kjer so jo postavili pod poveljstvo 14. korpusa NOB Jugoslavije. Brigada se je borila proti nemškim silam na področju Ibra in ob hudih izgubah, 4. decembra zasedla mesto Čačak. Sodelovala je tudi v bojih za osvoboditev Beograda, na Sremski fronti, v Slavoniji in v Prekmurju. Ob koncu vojne jo je sestavljala petina borcev, ki so v Jugoslavijo prišli iz Sovjetske zveze. Druga jugoslovanska brigada Rdeče Armade je bila v Moskvi ustanovljena poleti 1944 in bila decembra poslana prek Bukarešte v srbsko mesto Pančevo. Njeni borci so bili priključeni v partizansko 6. liško divizijo, ki se je borila v Srbiji, BiH in na Hrvaškem. Znana je tudi po tem, da je v njej bila Jovanka Budisavljevič, žena nekdanjega jugoslovanskega, komunističnega voditelja Josipa Broza.
> > sl.wikipedia.org/wik...8De_Armade
>
>
> ... čuj, majster ... ampak ti pa zdaj že hudo sam sebi v skledo pljuvaš, če mene vprašaš ...
>
>
> ... ker si malo prej napisal ... "Poglej si malo zgodovinske učbenike (pa ne komunistične...), kjer je jasno da so Beograd osvobodili Rusi enako del Srbije in Hrvaške." ...
>
>
> ... tukaj pa zdaj že pol ure razlagaš in dokazuješ, da so Beograd osvobodili ... "v Sovjetski zvezi živeče jugoslovanske komuniste in jugoslovanske mobilizirance v nemško vojsko, ki so se znašli v sovjetskem ujetništvu" ... ki so jih priključili v partizansko 6. liško divizijo ...
>
> ... aja, in po tvojem se običajno večje enote priključijo k manjšim, a ne ? ...
>
>
> ... ma, jebala te logika ... daj, malo poglej drugič, kaj pišeš ... če že misliš bolj slabo ...

OH PA to je bilo zgolj kozmetično poimenovanje Jugoslovanska četa in notri tistih PAR deset krimnalcev, ki so se imel za komunisteke...... drugače pa je bila to RUSKA RDEČA ARMADA !!!!!!!!!!!!

... hahaha ... ki so jo priključili v partizansko 6. liško divizijo ... hahaha ...


... aja, in zdaj je že četa ... hahaha ... še malo prej pa je bila kar brigada ... hahaha ... pa ne le ena, ampak kar dve sta bile ... hahaha ...

... čuj, jaz sicer nimam pojma, kako je bilo tam, in mi je pravzaprav čisto vseeno ... sploh ker so Rusi pravi cajt pobrali šila in kopita iz Juge ...

... ampak ti si sam napisal ... "Spomladi leta 1944 so po nalogu Stalina v Sovjetski zvezi ustanovili Prvo in Drugo jugoslovansko brigado Rdeče Armade, ki sta se borili proti nacistični Nemčiji in nemški armadi" ... ja, seveda, in potem tudi v Srbiji ...

... eh, jebiga ... saj sem ti lepo rekel, da malo poglej, kaj pišeš ...

[pitchbulbpikacom]
Kako priročno si pozabil, da so bile pod njegovo vladavino zgrajene večina bolnic, šol, vrtcev, cest, hiš, stanovanj in tudi sedanjih "blučipov" tipa Merkator, Krka, Lek, Telekom,.... Ti si ena taka tipična nehvaležna jebivetska duša najverjetneje del RKC-ja ali pa potomec kakega argentinskega priseljenca.

Veš kaj,vsa moja žlahta je bila v partizanih,pa tudi kakšno življenje so dali,za naše boljše jutri.Ker pa me so stvari že v stari jugi zanimale,sem dobil tudi kakšno ne glih pozitivno informacijo o komunajzarjih po vojni in o samem dogajanju med vojno.Po vaških zidanicah so imeli komisarji velike žurke......

Malo si poglej infrastrukturo pred vojno in poglej,kaj vse je naredila M.terezija,Franc Jožef in kralj Peter.Še vse gimnazije po 200 letih stojijo,pa tudi v kakšni 100 let stari bolnici,se še kaj dogaja.Pred 2 svet. vojno so naredili ročno več tunelov za železnico,kot pa vsi komunajzarji zadnjih 60 let na cestah.So pa rdeči razbili,zažgali ogromno gradov in ostale infrastrukture.Pa kam pridem neke razvaline in potem slišim ,porušili partizani oz. takratna oblast.Pa tudi kakšen socialistični vrtec se je že podrl in so morali po 20 letih narediti novega,ker so šefiči pri gradnji pokrali material za gradnjo svojih hiš.
Malo poglej socialistične gradnje izpred 20-30 let,pa primerjaj s gradnjami infrastrukture izpred 100 let.Razlika več kot očitna,s neprimerno takrat slabšo tehnologijo.
Ko se je delala po Sloveniji železnica so stari ljudje znali povedati,da so bili delavci izredno dobro plačani,tako ,da ne bi kdo kaj blebetal o izkoriščanju delavcev pred 2. svet. vojno.Hm,kdo je že vzpostavil kataster po Sloveniji?

[hariharihari]
Na to ti bom jaz poskusil odgovoriti, če hočeš razumi, če ne, pa tudi nič hudega.

Evo jani639 na eni strani imaš take kot s8t:"biti izdajalec tako zabitega naroda je častno",
na drugi strani imaš ljudi, ki so izgubili starše, partnerje, otroke, brate, sestre,...
s strani teh. In enkrat bi dobil te ljudi, ki so škodovali tebi in tvojim bližnjim pred cev.
Ali bi sprožil ?

a misliš na sorodnike od teh?

Abram Ladislav, kapetan, Ljubljana, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Adamič Alojzij, Vel. Poljane, ustreljen na Vel. Osolniku septembra 1943.

Adamič Alojz, sin, Vel. Poljane, ustreljen na Brankovem 25. apr. 1942.

Adamlje Ana, Primskovo, sežgana 5. jan. 1943. (Tik pred porodom.)

Adamič Franc, Ponikva, ubit jeseni 1943.

Adamič Jože, Hudi Konec, ustreljen na Vel. Osolniku septembra 1943.

Adamič Jože, Male Lupljene, ubit 21. septembra 1943 v Vel. Laščah.

Adamič Mirko, Videm, ubit v Robu oktobra 1943.

Ajdnik Jože, iz Bele Cerkve, umorjen konec julija 1943.

Ajdovšek Anton, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Ambrožič Branka, Videm, ubita v novembru 1943 v Robu.

Ambrožič Frane, iz Bereče vasi, zaklan 10. novembra 1943.

Ambrožič Janez, gasilec, Ljubljana, ustreljen 12.okt.1943 v Mozlju.

Andoljšek Frane, iz Škocjana, ustreljen na Turjaku septembra 1943.

Andoljšek Jože, Kompolje, ubit na Rašici januarja 1944.

Andoljšek Jože, iz Vel. Lipljen, zaklan konec septembra 1943.

Andoljšek Mirko, Kompolje, ubit oktobra 1943 na Rakeku.

Andoljšek Vincencij, Podpeč, ubit oktobra 1943 v Ribnici..

Arhar Alojzij, cerkovnik, Cerknica, ubit oktobra 1943.

Arko Anton, Prigorica, Dol. vas, ubit v Mali gori 28. julija 1942.

Arko Franc, Prigorica, Dol. vas, ubit v Mali gori 28. julija 1942.

Arko Jože, Prigorica, Dol. vas, ubit v Mali gori 28. julija 1942.

Dr. Arko Ludvik, pravnik, Breže, ustreljen 15. okt. 1943 v Birčni vasi.

Arko Stanko, Ravni dol pod Novo Štifto, ustreljen 29. junija 1942.

Avsec Jože, Gor. Gomile pri Št. Jerneju, ubit na Tolstem vrhu 27. septembra 1942.

Avšič Jure, orožnik, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Babič Alojzij, Cesta, ubit v Grahovem septembra 1945.

Babič Frane, Kompolje 8, ustreljen 4. julija 1942 pri Bruhanji vasi.

Babnik Janez, Dobrunje 2, ubit 7. oktobra 1942.

Bajda Pepca, ubita julija 1942.

Bambič Franc, Vel. Lašče, ustreljen 20. septembra 1943 v Laščah.

Bambič Franc, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Bambič Matija, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Ban Jožefa, Sv. Križ pri Mokronogu, ustreljena 29. junija 1942.

Baraga Franc, Grahovo pri Cerknici, Ubit junija 1942 pod Križno goro.

Baraga Jože, trgovec, Grahovo, ubit 15. oktobra 1943 pri Mozlju.

Barbo I. Trebelno, ubit v začetku februarja 1942.

Bartol Franc, ubit 15. oktobra 1943 pri Mozlju.

Bartolov I., Črmošnjice, Stopiče, ubit 14. avgusta 1942 v Gorjancih.

Bastič Ivan, Horjul, ustreljen 14. junija 1943.

Bastič Marija, Horjul, ustreljena 14. junija 1942.

Bastič Tone, Horjul, ubit 26. februarja 1942.

Batelino Marija, Dol. Kamnice, ubita 25. junija 1942.

Bavdek Frane, Škocjan, ustreljen na Turjaku 19. septembra 1943.

Bavdek I., Male Lipljene, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Bavdek Jože, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Bavdek Leopold, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Bavdek Valentin, Škocjan, ustreljen na Turjaku 19. septembra 1943.

Bavec Andrej, Kazanšče, ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Beg Karel, posestnik, Gor. Sušice, ustreljen 12. oktobra 1945 v Mozlju.

Bele Anton, Vrhe, ustreljen v Hinjah 9. julija 1942.

Belej Franc, akademik, Laško, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Benkovič Stanko, Čurile, zaklan 6. oktobra 1942 v gozdu Smolanovcu.

Berce Boris, častnik, ustreljen 12. oktobra 1942 v Mozlju.

Bertoncelj Franc, Ovšiše, ustreljen 2. julija 1941 na Dobravi.

Bester Feliks, Dobrnič. umorjen 18. julija 1942.

Bissiač Alojzija, Ljubljana, ustreljena 14. julija 1942.

Blaj Tone, ubit 23. marca 1943.

Blaško Vinko, notarski pripravnik, Celje, ustreljen 22. oktobra 1943 v Grčaricah.

Blatnik Jože, Vel. Lese, ubit 24. junija 1942.

Blatnik Ludvik, Retje, ustreljen 20. septembra 1943 v Laščah.

Blatnik Vinko, Retje, ustreljen 20. septembra 1943 v Laščah.

Blažič Anton, Selo 5, ustreljen 8. junija 1943.

Boben Adolf, Sostro, ubit 11. aprila 1943.

Boben Franc, Sostro. ubit 11. aprila 1943.

Bogataj I., paznik, Kočevje, ustreljen 15. oktobra 1943 v Mozlju.

Bojč Janko, Krašnji vrh, ubit 28. aprila 1943 na Brezovi rebri.

Bojč Marija, Krašnji vrh, ubita 9. maja 1942 v gozdu nad Radovico.

Bole Frane, Poljane, ubit septembra 1942.

Bolha Ivan, Dolenjska cesta 48, ubit 22. junija 1942.

Borštnik Franc, Rakitna 61, ustreljen 25. decembra 1942.

Boštjančič Franc, Cesta, ubit 30. septembra 1943 v Turjaku, turjaški ranjenec.

Boštjančič Jože, Cesta. ubit oktobra 1943 v Ribnici.

Bradač lgnacij, Kompolje, ubit na Rašici v januarju 1944.

Bradeško I., Št. Jošt, ustreljen 1. avgusta 1942

Brenčič Anton, Plešivica 40, ustreljen 25. junija 1942.

Brulc Franc, župan, Hrušica 11, umorjen sredi julija 1942.

Brulc Jože, sin župana, Hrušica 11, ustreljen sredi julija 1942.

Brus Franc, ustreljen 20. januarja 1942.

Buh Janez, ubit 10. decembra 1942 v Ligojni.

Bustala Alojzij, Butoraj, ubit julija 1942.

Cankar Milko, Dobrunje, ubit na Polici. marca 1943.

Cankar Stanislav, Ljubljana, ubit 8. septembra 1942 nad Glincami.

Capuder Gabrijel, Ljubljana, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Casar Frane, Ljubljana, ubit na Škofljici septembra 1943.

Centa Janez, Mala Slevica, ustreljen 29. julija 1942.

Cesar Martin, Krašnja 9, ubit 10. oktobra 1942 v Sočicah.

Cihelka Lojze, častnik, Ljubljana, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Cikanek Frane, Brezova reber 1, ubit na Ajdovcu 12. decembra 1942.

Cikoje Anton, ubit 12. junija 1942.

Cikoje Nikola, ubit 12. junija 1942.

Cimerman Stane, medicinec, Dobrepolje, ubit 25. oktobra v Mozlju.

Cimermančič Jože, Podgrad, umorjen 9. Julija 1942.

Cimperman Anton, Jerova vas 2, ubit meseca avgusta 1942.

Cufar Janko, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Cvar Franc, kaplan, Št. Rupert, umorjen 18. junija 1942.

Cvelbar Janez, Volčkova vas, ubit meseca Julija 1942.

Cvelbar Jože, Kostanjevica, ubit meseca aprila 1943.

Cvetan Matija, Gorenji Kamene, ubit meseca aprila 1943.

Čač Ivana, Pudob 20, ubita 3. septembra 1942.

Čač Miha, Pudob 20, ubit 3. septembra 1942.

Čamernik France, Zaplana 15, ubit konec julija 1942.

Čebulj Darinka, Hinje, ustreljena 1. Junija 1942.

Černe Frane, Gozd - Reka, ustreljen 20. maja 1942.

ČerneIj, Gozd - Reka, ustreljen 24. maja 1942.

Černe Jernej, Ljubljana, ustreljen meseca julija 1942.

Černe Justina, ubita meseca junija 1942 v Cirniku.

Čop I., ubit 1. junija 1942.

Čuš Jože, Podpeč, ustreljen 30. maja i942.

Debelak Jože, Dobrepolje, ustreljen konec avgusta 1942.

Debelak Valentin, Lipnica, ustreljen 1. decembra 1941.

Debeljak Jože, Dolenja vas, ustreljen 20. junija 1942.

Debevec Frane, Kožljek, ubit 1. aprila 1943.

Debevec Janez, Begunje 11, ubit 13. oktobra 1942.

Debevec Lojze, študent, Begunje pri Cerknici, živ sežgan 24. novembra 1943 v Grahovem.

Dejšman Anton, Kal pri Semiču, ubit 28. aprila 1942.

Delač I., stražnik, Brod pri Fari, ustreljen 15. oktobra 1943 v Mozlju.

Demšar Janez, Butanjevo, ustreljen 4. oktobra 1942.

Derganc Alojz, Peruzzijeva 98, ubit 15. novembra 1941.

Derganc Jože, Metlika, ubit 9. septembra i943.

Dežman Ivan, Daljna vas 14, ubit 15. junija 1942.

Dežman Ivan ml., Daljna vas 14, ubit 15. Junija 1942.

Dežman Pavla, žena, Daljna vas 14, ubita 15. junija 1942.

Dimič Alojz, Raka, ubit 13. oktobra 1942.

Doblek Anton, Št. Jurij pri Grosupljem, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Dolež Vinko, Ravne, ubit 25. novembra 1942.

Dolč Anica, Podtabor, ustreljena 16. junija 1942.

Drobnič Janez, Glina, umorjen 4. avgusta 1942.

Dubrovič Rado, akademik, Ljubljana, ustreljen kot ranjenec v Grčaricah 15. oktobra 1943.

Eger Jože, Ljubljana, ubit 3. julija 1942.

Dr. Ehrlich Lambert, Ljubljana, ustreljen 26. maja 1942.

Eller Alfred, Podpeč 4, ustreljen 12. maja 1942.

Inž. Emmer Franc, Ljubljana, ustreljen meseca februarja 1942.

Eppich Jože, Stara cerkev, ustreljen 2. avgusta 1942 v Stari cerkvi.

Erbežnik Janez, Zaklanec, umorjen 21. aprila 1942.

Erjavec Janez, Kalce, Vrh pri Višnji gori, ubit 20. oktobra 1942.

Erjavec Jože, Stična ustreljen v Šmarju 1. avgusta 1942.

Erjavec Matija, Velika Račna 4, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Fabjun Martin, Čadrež 12, ubit 18. septembra 1942 na Tolstem vrhu.

Fajdiga Marija, Zaklanec, ubita konec oktobra 1942.

Ferjan Janez, umorjen 5. septembra 1942.

Ferjan Janko, Oljševek pri Kranju, ustreljen 1. septembra 1942.

Ferlinc Marijan, dijak, Ljubljana, ubit 10. sept. 1943 v Grčaricah.

Filipič Jakob, ubit 26. julija 1942.

Filipič Jože, Podlipa 13, umorjen 26. julija 1942.

Fink Franc, Cesta, ubit oktobra 1943 v Ribnici.

Fink Hilda, Doblič, ubita meseca julija 1942.

Flajnik Jože, Hrast pri Vinici, ubit 9. februarja 1942.

Frankin Rudi, Dobri potok, ubit 5. oktobra. 1943.

Frankovič Vinko, Št. Jernej, ustreljen 11. junija 1942.

Frankovič Vincenc, Št. Janž, ustreljen pri Hinjah 11. junija 1942.

Frelih Franc, Zaplana, ubit 26. julija 1942.

Frenk Martin, Vel. Ligojna, ubit 19. marca 1943.

Fric I. Trška gora, ubit 9. marca 1943.

Furlan Franc, Kremlje, umorjen 24. julija 1942.

Furlan Marija, Kremlje, umorjena 27. julija 1942.

Furlan Marijan, Kremlje, umorjen 27. julija 1942.

Gaberc Gabrijel, Ljubljana, ugrabljen iz vlaka pri Verdu 29.6.1942 ter ubit

Gaberšek Milan, Ljubljana, ubit pri Verdu pri transportu.

Gale Ivan, ubit na Suhorju 29. novembra 1942.

Galič Viktor, Brdo, ustreljen 15. aprila 1942.

Gams Frane, Kremena 4, ustreljen 2. maja 1942.

Gantar Janez, Št. Jošt, ustreljen 3. avgusta 1942.

Gašparič Jurij, Hrast pri Vinici, ubit v Brezovi rebri 28. apr. 1943.

Geoghelli Herman, Notranje gorice, ustreljen 10. marca 1942.

Geoghelli Jože župnik, Notranje gorice, ustreljen 27. junija 1942.

Gliha Frane, Žužemberk, ubit 26. julija 1943.

Globelnik Edmund, častnik, Celje, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Globokar Zofija, Žalna, ustreljena 14. avgusta 1942.

Gnidovec Ciril, Sela, ustreljen 12. decembra 1942.

Gnidovec Feliks, ubit 1. decembra 1942.

Gnidovec Franc, Gor. Ajdovec, ustreljen 14. januarja 1942.

Godnjanec Viktor, Trebnje, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Gole Jože, Brezova reber, ustreljen 12. decembra 1942.

Goli Jože, Rudnik, umorjen v mesecu septembru 1942.

Golja Ana, Dol. Suhor, ubita 30. decembra 1942.

Golob Miha, Laze, ustreljen 23. marca 1943.

Golobič Jože Kal pri Semiču, ustreljen januarja 1943.

Gorazd I., ubit pri Mokronogu 6. septembra 1942.

Gorenjc Jernej, Gor. Ajdovec, ubit 1. decembra 1942.

Gorenjc Jože, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Gorišek Anton, Vrhpolje, ubit 13. oktobra 1942.

Gorišek Jože, Št. Jernej, ubit meseca septembra 1942.

Gorišek Jože, Dobravice, ubit 13. oktobra 1942.

Gorjup Engelbert, Borovec, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Gorše Anton, Prigorica, hrom, brez enega očesa, ubit 28. julija 1942.

Gorše I., Meniška vas, ustreljen , junija 1942

Gottlieb Franc, Št. Peter pri Novem mestu, ubit 16. novembra 1942.

Govednik Marija, Slamna vas, ubita 20. marca 1943.

Gracar Anton, Brezje, 19. avgusta 1943.

Gracar Stanko, Mirna peč, ubit 21. julija 1942.

Gradnik Maks, ubit 12. maja 1942.

Grahut Stanko, Gorenja vas, zaboden 29. avgusta 1942.

Grandovec Janez, Kompolje, ubit v Grahovem oktobra 1943.

Grdadolnik I., Polhov Gradec, ubit 19. marca 1943.

Grebenc p. Placid, Stična, ustreljen 22. oktobra v Grčaricah.

Gregorčič Marija, Podklanec, ubita julija 1942.

Gričar Franc, Št. Rupert, ustreljen 13. junija 1943.

Grl Milan, Snežnik, ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Grm Anton, Sela-Žumberk, ubit 13. maja 1942.

Grm Jože, Zagorica, ubit 20. septembra v Turjaku, ranjenec.1943

Grm Stanko, Mala vas, ubit pri Rakeku septembra 1943.

Grozdnik Ivan, Gabrje 21, umorjen 8. avgusta 1942.

Groznik Alojzij, posestnik, Dolenja vas pri Stični, ustreljen konec septembra 1943.

Gruden Albin, Predstruge, ubit oktobra 1943 v Ribnici.

Gruden Alojzij, Ulaka, ustreljen 24. julija 1942.

Gruden Franc, oče, Ulaka, ustreljen 24. julija 1942.

Gruden Angela, mati, Mlaka, ustreljena 24. julija 1942.

Gruden Gabrijel, sin, Ulaka, ustreljen 24. julija 1942.

Gruden Jože, Ponikva, ubit v Velikih Laščah januarja 1944.

Gruden Vinko, sin, Ulaka, ustreljen 24. julija 1942.

Guštin Angela, Drašiči, ubita konec maja 1942.

Guštin Ivan, Mokro polje - Št. Jernej, ustreljen 3. julija 1942.

Guzelj Frane, oče, Lavrovec, ustreljen 2. avgusta 1942.

Guzelj Marijana, mati, ustreljena 3. avgusta 1942.

Guzelj Jože, sin, ustreljen 3. avgusta 1942.

Habič Marija, Zadvor 82, ubita 13. aprila 1942.

Habič Viktor, Ljubljana, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Habjan Jože, Ljubljana, ustreljen 26. septembra 1942.

Hauptman Albin, trgovec, Dane, ubit septembra 1943 pri Mozlju.

Hauptman Frančiška, Dane, ustreljena 3. avgusta 1942.

Hauptman Jože, Dane, ustreljen 3. avgusta 1942.

Hegler Janez, Podtabor, ustreljen 6. julija 1942.

Henigman Anton, Prigorica, ubit 28. julija 1942.

Hiti Franc, Begunje, vržen v brezno 30. julija 1942.

Hiti Janez, Begunje, umorjen 21. julija 1942.

Hmelak Milko, Ljubljana, ugrabljen pri transportu pri Verdu in ubit.29.6.1942

Hmelak Vinko, Ljubljana, ugrabljen pri transportu pri Verdu in ubit.29.6. 1942

Hočevar Janez, bogoslovec. Vrh pri Št. Rupertu, ubit 31. dec. 1942.

Holozan Drago, D. M. v Polju, ubit 8. decembra 1942.

Horvat Lojze, Krka, ubit v Kočevju 19. marca 1943.

Hren Anton, Podtisovec, ubit 5. maja 1943.

Hren Anton, župnik na Blokah, ubit 14. septembra 1943.

Hren Frane, Št. Vid, ustreljen 13. maja 1942.

Hren Frane, Bruhanja vas; ubit pri Cerknici oktobra 1943.

Hren Jakob, Št. Vid, ubit 22. marca 1943.

Hren Stanko, Št. Vid, ustreljen 13. maja 1942.

Hribar Ivana, Bizovik, ustreljena 6. aprila 1942.

Hribar Ladislav, Bloška polica, ustreljen 23. maja 1942.

Hribar Rado, industrijalec, Ljubljana, ubit januarja 1944 pri Cerkljah.

Hribar Slavko, Grahovo, ustreljen 22. maja 1942.

Hrovat Alojzij, Šmihel, ustreljen 20. junija 1942.

Hrovat Ivan, Cesta, ubit v Turjaku septembra 1943.

Hrovat Mihael, Boršt, ubit 12. decembra 1942.

Hudnik Alojzij, Hruševo, umorjen meseca novembra 1942.

Hudnik Francka, Hruševo, umorjena 11. novembra 1942.

Hudnik Ivan, Hruševo, ubit 11. novembra 1942.

Hudnik Ivana, Hruševo, ubita 11.novembra 1942

Hvala Jožefa, Padež, umorjena 11. maja 1942.

Hvala Rafael, Padež, umorjen maja 1942.

Intihar Anton, Bločice, ubit v Grahovem 24. novembra 1943.

Intihar Stanko, Ortnek, ubit na Osolniku s strelom v tilnik 1942

Ivančič Alojzij, Videm, ustreljen konec avgusta 1932.

Ivančič Andrej, Runarsko - Bloke, ubit 20. decembra 1942.

Ivančič Franc, Videm, ubit v Begunjah septembra 1943.

Ivanševič Mihajlo, Babno polje, ustreljen 11. aprila 1942.

Ivec Alojzija, ubita 23. decembra 1942.

Jagerman Alfonz, Ljubljana, ustreljen 4. februarja 1942.

Jagodic Viktor, Ljubljana, ustreljen 1. aprila 1942.

Jakič Janez, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. .septembra 1943.

Jakič Jože, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. septembra 1943 v Vel. Laščah.

Jakopin Ana, ustreljena 25. aprila 1942.

Jakopin Ignacij, Bukovica, ustreljen meseca Junija 1942.

Jakopin Jože, ustreljen 25. aprila 1942.

Jakopin Jože, sin, ustreljen 25. aprila 1942:

Jakopin Meta, ustreljena 25. aprila 1942.

Jakopin Vinko, ustreljen 25. aprila 1942.

Jakoš I., Št. Rupert, ustreljen 28. Junija 1942.

Jakše Avguštin, Prečna, ustreljen 25. Junija 1942.

Jakše Frane, Šmihel, ustreljen 7. maja 1942.

Jakše Karolina, Pribišje, ubita , maja 1942

Jamnik Adolf, Zagorica, ubit oktobra 1942.

Jamnik A., Št. Rupert, ustreljen 18. junija 1942.

Jamnik Frane, Št. Janž, ustreljen 18. junija 1942.

Janežič Marija, Gabrje, ustreljena 14. maja 1942.

Janežič Olga, Ljubljana, ustreljena 8. Junija 1942.

Jankovec Janez, Butan Jeva, ustreljen 4. avgusta 1942.

Jarc Dominik, Butanjeva, ustreljen 4. avgusta 1942.

Jarc Jože, Žužemberk, ubit 1. decembra 1942.

Jarc Jože, Dol. Ajdovec, ubit 12. decembra 1942.

Jazbinšek Emil, Planina, ubit meseca aprila 1943.

Jenič Franc, Dobrnič, ubit 18. julija 1942.

Jenko Jože, Zgor. Brnik, umorjen 6. avgusta 1942.

Jenko Valentin, Barje, ubit 17. maja 1942.

Jeraj Franc, Štepanja vas, ubit 13. maja 1942.

Jereb Jernej, pravnik, Radomlje, ubit v Ribnici oktobra 1943.

Jereb Viktor. Št. Jošt, ustreljen 3. avgusta 1942.

Jerič Franc, Zdenska vas. ubit kot ranjenec v Turjaku 20. sept. 1943.

Jerič Jože. Stična, ustreljen 20. oktobra 1941.

Jerič Jože Zdenska vas, padel v Turjaku 19. septembra 1943.

Jerman Mihael, Radovica, ustreljen 29. novembra 1942 na Suhorju.

Jernejčič Andrej, Dobec ubit 13. oktobra 1942.

Jernejčič Jože, ubit 51. decembra 1942.

Jerše Frane, Dvor, ubit 12. decembra 1942.

Jesebnik Frančiška, Grčarice, ubita 26. junija 1942.

Jesenovec Alojzij, Št. Jošt, ustreljen 1. avgusta 1942.

Jesenovec Andrej, ustreljen 9. septembra 1943.

Jesenovec Gabrijel, zobar, Vrhnika. ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Jesenovec Ivana, Št. Jošt ubita 1. avgusta 1942.

Jesenovec Ljudmila, Št. Jošt, ubita 1. avgusta 1942.

Jezeršek Anton, ubit maja 1942

Jordan Ivan, Zaplaz, ubit v začetku avgusta 1943.

Jovan Niko, Dravlje, ubit 2. aprila 1942.

Junc France, Gorenje Grčevje umorjen 18. maja 1942.

Jurga Jože, ustreljen 12. oktobra 1942 v Mozlju.

Juvančič Angela, Begunje, ustreljena 15. julija 1942.

Kadune Franc, ubit 19. septembra 1945 na Turjaku.

Kalinič Ilija, Kočevje, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Kambič I. župan v Črešnjevci odpeljan in Ubit .julija 1942.

Kandare Frane, Dane, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Kandare Janez, ustreljen 17. julija 1942.

Kandare Peter, Dane, ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Kanduč Frane, duhovnik, Grahovo, ubit 26. decembra 1942.

Kaplan Ana, Preska ustreljena 18. junija 1942.

Kastelic Anton, Bruhanja vas, ubit pri Cerknici oktobra 1943.

Kastelic Frančiška, Rdeči Kal, ustreljena 26. julija 1942.

Kastelic Janez Orlaki, ubit meseca julija 1942.

Kastelic Jože, Zagorica, ubit kot ranjenec 20. septembra v Turjaku 1943.

Kastelic Tone, Sad, umorjen 8. junija 1942.

Kastelic Vinko, kaplan v Št. Jerneju, ustreljen junija 1942.

Kastevc Marija, Hrušica pri Novem mestu, razsekana konec septembra 1942.

Kastrevc Alojzij, Hrušica, ubit 18. julija 1942.

Kastrevc Marija, Hrušica, ubita 29. avgusta 1942.

Kavar Jože, Mirna peč, ubit 23. oktobra 1942.

Kavčič Francka, Št. Jošt, ustreljena 3. avgusta 1942.

Kavčič Ivan, Planinca, ubit sredi meseca oktobra 1942.

Kavčič I., Ljubin pri Tolminu ubit ob božiču 1942.

Kavčič Valerija Predstruge, ubita novembra 1943 v Robu.

Dr. Kejžar Mirko, sodnik, Ljubljana, ubit meseca februarja 1945.

Kemperle I. Jesenice ustreljen kot ranjenec v Grčaricah 15. okt. 1943

Kerč Ivan, Žužemberk, ubit meseca julija 1942.

Kern Jože, Prem, ubit 21. junija 1942.

Keržič Frane, Kamnik pri Preserju, ubit meseca junija 1942.

Kien Vladimir, Ljubljana, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Kikelj Jaroslav Ljubljana, ustreljen 18. marca 1942.

Klemenc Ana Črnomelj, ustreljena 26. maja 1942.

Klemenc I., Gradišče, ubit okrog velike noči 1942.

Klemenčič Maks, Trebelno, ubit meseca januarja 1942.

Klemenčič Martin, Ljubljana, ubit transport pri Verdu 29. junija 1942.

Kljun Matevž, Pusti Hrib, ubit na Vel. Osolniku maja 1942

Klobčič Janez, dijak Vrh, ubit kot ranjenec na Turjaku 19. sept. 1943.

Klobučar Leopold, Bela cerkev, ubit 23. julija 1942.

Knap Pavla, Dol. Otave, ubita 20. julija 1942.

Knap Terezija Dol. Otave ubita 20. julija 1942.

Knez Anton. Perovo, ustreljen meseca novembra 1942.

Knolj Stane, Žužemberk, ubit 1. decembra 1942.

Kobe Matija, Slape, ubit 30. junija 1943

Kobe Rozalija, Slape ubita 30. junija 1943.

Kodre Stanko, Vrh ubit septembra 1943 pri Mozlju.

Kogovšek Janez, Smrečje, ubit 2. avgusta 1942.

Kogovšek Lovre Podlipa, ustreljen 1. avgusta 1942.

Koklič Justina, Vel. Lahinje, ustreljena julija 1942.

Koklič Marija, Vel. Lahinje, ustreljena meseca julija 1942.

Kolar Mihael, Bučinja vas, ubit 16. maja 1942.

Kolbezen Jože, Loka pri Črnomlju, ubit meseca avgusta 1942.

Kolene Frane, Mirna, ustreljen aprila 1942.

Kolenc I. Mirna, ustreljen 6. aprila 1942.

Kolenc Tončka , Mirna, ustreljena 6. aprila 1942.

Koleša Lojze Mirna, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Komat Ana, Sv. Križ, ubita 11. julija 1942.

Komidar Franc, Klance, ubit v Grahovem 24. novembra 1943.

Komljanec Janko, Prečna, ustreljen 17. junija 1942.

Koncilija Viktor, Podhosta, ubit maja 1942.

Končan Franc, Butajnova, ustreljen 14. oktobra 1942.

Končan Marijan uradnik, Celje, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Kančan Micka, Butajnova, ustreljena 14. oktobra 1942.

Koprivica Danilo, orožniški major, Ljubljana, ubit 10. septembra 1943 v Grčaricah.

Koprivšek I., Moravče ustreljen 15. julija 1942.

Korbar Janez, Glinje (Komenda). ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Korošec Franc Studenec, ubit 13. junija 1942.

Kos Stanislav, Vinharji, ustreljen 11. avgusta 1942.

Košiček Miha, Žužemberk, ustreljen 1. decembra 1942.

Košir France, Sodražica, ustreljen meseca avgusta 1942.

Košir I. ubit 14. maja 1942.

Košir Miro, Bezuljak pri Begunjah, ubit 5. aprila 1942.

Kotar Janez, Sv. Križ. ubit 13. avgusta 1942.

Kovač Boris, učiteljiščnik, Cel,Te, ustreljen 15. oktobra v Mozlju 1942

Kovač Gabrijel, Malinov vrh, ubit 20. maja 1942.

Kovač Gašper, Malinov vrh, ubit 20. maja 1942.

Kovačec Tomo. Podpeč, ubit 2. avgusta 1942.

Kovačič Alojzij, Videm. ubit kot ranjenec v Turjaku 20. sept. 1943.

Kovačič Andrej, Sekirišče, ubit 3. februarja 1942.

Kovačič Feliks, Kamnik. ustreljen 9. septembra 1942.

Kovačič Ivana, Kamnik pri Preserju, ustreljena 9. septembra 1942.

Kovačič Janez, Vina vas, ubit 18. januarja 1942.

Kovačič Janez, Topol. ustreljen 15. junija 1942.

Kovačič Leopold, Julovec. ustreljen 22. septembra 1943.

Kozina Franc, Zapotok. ustreljen 20. januarja 1942.

Kozina Janez. Prigorica. Ubit 28. julija 1942.

Kozina Jože. Prigorica., ubit 25.. julija 1942.

Kozlevčar Franc. Vel. Gaber, ustreljen 30. maja 1942.

Kozorog I., Ljubljana, ustreljen 3. junija 1942.

Kožamelj Mina, Sv. Križ, ubita 13. julija 1942.

Kožar Anton, ustreljen 9. junija 1942.

Kožar I., Dobrava. ustreljen 15. julija 1942.

Koželj Benedikt. Višnja gora, ustreljen, maja 1942.

Koželj Josip, Ljubljana, ubit 19. novembra 1941.

Kožuh dr. Ludovik, Vel. Lašče, ubit 21 . septembra 1943 v Laščah.

Krajc Ivan, Grahovo, ubit 24. novembra 1943 v Grahovem.

Krajšek Jože, Dravlje, ubit meseca januarja 1942.

Kralj Alojzija, Črnomelj, ubita 10. avgusta 1942.

Kralj Drago, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Kralj Dušan, bančni uradnik, Ljubljana, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Kralj Jože, ustreljen 12. oktobra 1942 v Mozlju.

Kralj Jože, dimnikar, Logatec, ustreljen, januarja 1944 pri Rovtah.

Kralj Matija, ubit kot ranjenec v Mozlju 14. oktobra 1943.

Kramar Vladislav, dijak, Celje, ustreljen 12. oktobra 1941 v Mozlju.

Kramarič Franc kaplan, Stari trg pri Ložu ustreljen 9. sept. 1942.

Kranjc Anton, Topol, ubit 19. septembra 1942.

Kranjc Anton, Dobec, ubit na Padežu 13. oktobra 1942.

Kranjc Jože, Begunje, ubit 15. oktobra 1943 pri Mozlju.

Kranjc Jožefa. Grahovo, ubita meseca julija 1942.

Kranjc Milan, kapetan, Ljubljana ubit 10. sept. 1943 v Grčaricah.

Kranner Jože, D. M. v Polju, ustreljen 22. februarja 1942.

Krapež Zofija, Ljubljana, ustreljena 24. januarja 1942.

Kraševec Franc, Kozaršče, ustreljen 8. junija 1942.

Kraševec Franc, Nova vas, ubit pri Mozlju 15. oktobra 1943.

Kraševec Stanko, Dane, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Krašnja Ivan, Ljubljana, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Krašovec Jakob Stari trg, ubit 20. februarja 1942.

Kregar Peter, Dobrunje, ubit oktobra 1942.

Kremžar Franc, dijak, Ljubljana, ubit v Grahovem 24. nov. 1943.

Kresal Franc, Prečna, ubit 2. aprila 1942.

Krese Amalija, Toplice, ubita 11. julija 1942.

Krese Franc, Plano, ubit 1. decembra 1942.

Krese Venčeslav, Plano, ubit 12. decembra 1942

Krivec Janez, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1945 v Vel. Laščah.

Križman Ignacij, Grosuplje, ustreljen meseca julija 1942.

Križman Ignacij, Struge, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Kržič I.Pudob ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Kutelj l, Primskovo, ubit 11. julija 1942.

Kukovič Razimir, Ljubljana, ustreljen 8. oktobra 1942.

Kunec. Tončka, Ljubljana, ustreljena 16. julija 1942.

Kunec Anton, Metlika, ubit 9. julija 1942.

Kurinčič l., Škocjan pri Turjaku, ubit 21. septembra 1942 v Vel. Laščah.

Kunstelj I., mati, Ježica, ubita meseca januarja 1942.

Kunstelj M. Ježica, ubita meseca januarja 1942.

Kunstelj Mihaela, Ježica, ubita meseca januarja 1942.

Kunstner Viktor Orehovica, ubit 6. septembra 1942.

Kutinar Jože, Št. Vid pri Stični, ustreljen meseca julija 1942 .

Kutinar Franc, vajenec, Rovte, ustreljen 12. oktobra 1945 v Mozlju.

Kužnik Jože, Srednji Ajdovec, ubit 1. decembra 1942. ·

Lah Albina, Zagradec, ubita 15. maja 1942.

Lah Boris, inženir, Ljubljana, ubit 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Lah I., Suhor, ubit 28. novembra 1942.

Lampič Ivan, Zaplana ubit meseca junija 1942.

Lampič Leopold, Ljubljana, ustreljen 20., junija 1942.

Lampret Mira, Ljubljana, ustreljena v Šiški 5. julija 1942.

Lanišar I., Dolenja vas, ustreljen 19. marca 1942.

Lavrič Bogdan, dijak, Ljubljana, ubit v Grahovem 24. nov. 1943.

Lavrič Janez, Ajdovec, ubit 11. decembra 1942.

Lavrič Ludovik, Ajdovec, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Lavrih Viktor, Primskovo, ustreljen konec septembra 1943 na Čatežu.

Lavriha Valentin, Horjul, ubit 28. junija 1942.

Legan Lojze, Ajdovec, ubit 1. decembra 1942.

Legat Feliks, Dol. Ajdovec, ubit 1. decembra 1942.

Leiler Hubert Ribnica ubit v Ljubljani 14. marca 1942.

Lenič I., Ljubljana, ustreljen 28. januarja 1942.

Lesjak Franc, Št. Vid pri Stični, ubit 4. januarja 1942.

Leskovec Tone, Št. Jošt nad Vrhniko, ubit 26. julija 1942.

Levec Janez, Poljane, ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Levstik Ivan, ubit 14. septembra 1943 na Vel. Osolniku.

Ličkov Lojze, Št. Vid pri Stični, ubit 4. januarja 1943.

Lindič Marija, Žužemberk, ubita meseca julija 1942.

Lipovec Ciril, Rudnik, ubit 23. avgusta 1942.

Lipovec Hedvika. Rudnik, ubita 23. avgusta 1942.

Lipovec Marina, Marinov vrh, ubita 20..maja 1942.

Lipušček Vinko, radiotelegrafist, Ljubljana, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Lisec Ivan, trg. pomočnik, Ljubljana, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Lisec Marija, Št. Jernej, ubita 20. julija 1942.

Lisec Neža, Št. Jernej, ubita 20. julija 1942.

Lisec Terezija, Št. Jernej, ubita 20. julija 1942.

Logar Jože, Vodice, bogoslovec, ubit na Turjaku 19. septembra 1943.

Logar Marija, Ljubljana, ustreljena 2. aprila 1942.

Logar Matija, Grahovo, ubit pri Begunjah meseca oktobra 1943.

Loghothetti Feliks, Št. Rupert, ubit 21. decembra 1942.

Loghothetti., sežgan 21. decembra 1942 v Št. Rupertu.

Loghothetti Stela, Št. Rupert, sežgana 21. decembra 1942.

Lojk lvan, Suhor, ustreljen 14. maja 1942.

Lojk Marija, Suhor, ustreljena 25. junija 1942.

Lončar Frane, Borovnica, ustreljen 12. Julija 1942.

Lončar Frane, sin, Borovnica, ustreljen 12. julija 1942.

Lončar Frančiška, mati, Borovnica, ustreljena 12. julija 1942.

Lončar Marija, hči, Borovnica, ustreljena 12. julija 1942.

Lončarič Anica, Metlika, ustreljena 21. julija 1942.

Lončarič Jože, Metlika, ustreljen 21. julija 1942.

Lončarič Marija, Metlika, ustreljena 21. julija 1942.

Lovšin Anton, Dol. Lazi, ubit 23. marca 1943.

Lovšin I.Jurjevica pri Ribnici, ustreljen 15. oktobra 1943 v Mozlju.

Lovšin Jože, Guštinovo, ustreljen 14. sept. 1943 na Vel. Osolniku.

Lubinič Ilija, Radovica, ustreljen sredi decembra 1942.

Lubinič Ilija, sin, ustreljen sredi decembra 1942.

Lukan Pavel, Rovte, ubit 26. julija 1942.

Lukšič Ivan, Podgrad, ubit 8. novembra 1942.

Lunder Anton Trebelno, ubit 24. maja 1942.

Lunder Leopold, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Luzar Katarina, Metlika, ubita 20. marca 1942.

Lužar Jože, Št. Jernej, ubit . septembra 1942.

Macerol Rok, Žužemberk, ubit 1 . decembra 1942.

Mahorič Alojzija, Višnja gora, ubita 14. junija 1942.

Majcen I., Št. Janž ustreljen 16. avgusta 1943.

Majdič Fortunat, Ljubljana, ustreljen 25. avgusta 1942 v Ljubljani.

Makovec Tone Št. Jernej, ustreljen meseca junija 1942. .

Makše Anton Mirna peč, ustreljen 19. julija 1942.

Makše Leopold, Ljubljana, ustreljen 18. marca 1942 na Škofljici.

Makše Marija, Mirna peč, ubita 22. julija 1942.

Malavašič Albina, Št. Jošt, ustreljena 3. avgusta 1942.

Malovrh Anton, Smrečje, ustreljen 26. julija 1942.

Malovrh France, kaplan, Kranj, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Marinček Franc, Bloke:, ubit 23. decembra 1942.

Marinčič I., narednik, Šmarjeta, ubit 10. sept. 1943 na Grčaricah.

Marinčič Marija, Št. Vid pri Stični, ustreljena junija 1942.

Marinčič Rudolf, uradnik, Ljubljana, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Marinkov I,., Vnanje gorice, ustreljen 25. januarja 1943.

Markovčič Alojzij, Bločice, ubit v Grahovem 24. novembra 1943.

Markun l., Barje, ubit maja 1942.

Marn Mirko, dijak, Krka, ubit 10. sept. 1943 na Grčaricah.

Marolt Ivan, Maršiči, ustreljen. sept. 1943 na Vel. Osolniku.

Marolt Jakob Žirovnica, ubit 23. junija 1942.

Marolt Jože, Pusti hrib, ustreljen. sept. 1943 na Vel. Osolniku.

Martinčič Anica, Grahovo ubita meseca junija 1942.

Martinčič Franc, Ložina (Kočevje), ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Martinčič Jernej, trgovec, Dolenja vas pri Cerknici, ubit oktobra 1943.

Martinčič Marija, Grahovo, ubita meseca junija 1942.

Martinjak Anton, Dobrova, ubit 24. januarja 1943.

Mate Edvard, Ribnica , ustreljen 22. marca 1942.

Matekovič Jožefa, Radovica, ubita 15. marca 1943.

Matičič Alojzij, trgovec, Begunje, ubit 15. oktobra 1943 pri Mozlju.

Mavec Alojzij, Mirna peč, ubit 28. maja 1942.

Mavec Marija, Hrastje pri Peči, ubita 22. julija 1942.

Maver Jože, Brezova reber, ustreljen 11. decembra 1942.

Mavsar Ciril, Št. Rupert, ubit 26. decembra 1942.

Mavsar Darko, Št. Rupert, ubit 26. decembra 1942.

Mavsar Dolfe, Št. Rupert, ubit 26. decembra 1942.

Mavsar Janez, Semič, ubit 28. aprila 1942

Mavsar Jože, Št. Rupert, ubit 27 . decembra 1942.

Mavsar Marija, Št. Rupert, ubita 2Z. decembra 1942.

Mavsar Peter, Št. Rupert, ubit 2Z. decembra 1942.

Mavsar Stanko, Št. Rupert. ubit 27. decembra 1943.

Mavsar Terezija, Št. Rupert, ubita 27. decembra 1942.

Mavsar Vinko, Št. Rupert, ubit 27. decembra 1942.

Mažgon Vida, Ljubljana, ubita 8. junija 1942.

Meden Jože, Kožljek, ubit 12. septembra 1942.

Medle Franc, Brusnice, ubit 5. junija 1942.

Medle Marija, hči, Brusnice, ubita 5. junija 1942.

Medle Marija, mati, Brusnice, ubita 3. junija 1942.

Medved Franc, Št. Peter pri Novem mestu, ustreljen 22. aprila 1942.

Meglič Anton, Toplice, ustreljen 7. junija 1942.

Meklaj I., ubit meseca junija 1942.

Mervar Jože, Žužemberk, ustreljen 1. decembra 1942.

Mesarič Marija, Prečna, ubita 5. julija 1942.

Mesnik Anton, Krka, ubit 19. marca 1943.

Mesojedec Franc, Kompolje, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Mesojedec Jože, Zagorica, ubit v Velikih Laščah 21. septembra 1941

Mestek Izidor, ustreljen 29. junija 1942.

Mestnik Anton, Babno polje, ustreljen 11. aprila 1942.

Mevšek Rupert, Rovte, ustreljen 28. avgusta 1942.

Mihelčič Adolf, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1941 v Vel. Laščah

Mihelič Ivana, Sabočevo, ubita 17. aprila 1942.

Mihelič Janez, dijak, Ljubljana ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Mihelič Jože, Sabočevo, ubit 17. aprila 1942.

Mihič Alojzij, Ambrus. ubit. marca 1941

Mihič Ana, Prečna, ustreljena 25. septembra 1942.

Mihič I., Podturn, ustreljen 16. marca 1942.

Mihič Jože, Prečna, ubit 1. julija 1942

Mikec Dušan, Ljubljana, ubit 29. junija 1942.

Miklavčič Anton, Cesta, ubit na Rašici v januarju 1944.

Miklič Janez, Bruhanja vas, ubit pri Cerknici oktobra 1942.

Miklič Jože, Ambrus, ustreljen 20. septembra 1941 v Laščah.

Mik1ič Jožefa, Videm, ubita novembra 1943 v Robu.

Milanović Mladen, orožnik, Srbija, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Milanović Šime, Istra, ubit meseca septembra 1942.

Milavec I., Planina, ubit . avgusta 1942.

Mirtek Jernej, Št. Peter pri Novem mestu, ustreljen 1. aprila 1943.

Mirtič Alojzij, Ajdovec, ustreljen 12. decembra 1942.

Mišič Alojzij, Bločice, ubit v Grahovem 24. novembra 1943.

Mišič hrane, Bločice, ubit v Grahovem 24. novembra 1943.

Mišič Vera, Bločice, ustreljena v začetku avgusta 1942.

Mišič Viljem, Št. Vid pri Stični, ustreljen 15. junija 1942.

Mišjak Alojzij, Šmihel, ubit meseca junija 1942.

Mišjak Anton, Šmihel, ubit 7. julija 1942.

Mišmaš Ivanka, Ambrus, ubita 17. marca 1943.

Mivšek Franc, Zaplana, ubit meseca junija 1942.

Mlakar Olga, Ljubljana, ubita 6. junija 1942.

Močilnikar Anton, Ig, ubit 14.maja 1942

Modic Ivan, Ig, ubit 5. aprila 1942

Mohar Anton, Brusnice, ubit meseca julija 1942.

Moravec Mirko, Metlika, ubit 29. januarja 1943.

Možina Marija, Rudnik, ubita 28. junija 1942.

Možina Marija, Rudnik - Sela, ubita 1. junija 1942.

Mrak Ivan, Brezovica, ustreljen 26. avgusta 1942.

Mravlje Anton, Brezovica, ustreljen 13. junija 1942.

Mravlje Franc, Brezovica, ustreljen 13. junija 1942.

Mravlje Frančiška, Rovte, ubita 6. maja 1942.

Mravlje Vinko, Brezovica, ustreljen junija 1942.

Mrkun Janez, Ig, ustreljen 18. maja 1942.

Mrvar Anton, Žužemberk, ubit 26. maja 1942.

Mrvar Edi, Žužemberk, ubit 26. julija 1943.

Muha dr. Vladimir, Lož, ustreljen 22. julij 1942.

Muhič Jože, Stopiče, ustreljen 15. avgusta 1942.

Mulec Andrej, Kozaršče, ustreljen 28. julija 1942.

Mulec Jože Cerknica, ustreljen 10. junija 1942.

Mulej I., Gorjuše, ustreljen 13. decembra 1941.

Muren Alojzij, Dragatuš, ubit 5. aprila 1943.

Murgelj Alojzij, Prečna, ustreljen 10. julija 1942.

Murgelj Anton, Prečna, ustreljen 10. julija 1942.

Murgelj J., Gornje Kamnice, ustreljen 2. junija 1943.

Murn Franc, Ajdovec ubit 1. decembra 1942.

Murn Frenk, kroj. pomočnik, Stopiče, ustreljen 12. okt. 1942

Murn Ivan, Prečna, ubit 21. Julija 1942.

Mustar Janez, Kompolje, ustreljen 20. septembra 1943 v Laščah.

Mustar Štefan, Dobrepolje, ustreljen meseca avgusta 1942.

Mustavar Marija, Rašica, ustreljena 24. maja. 1942.

Nahtigal Frane, Št. Rupert, ustreljen 16. junija 1942

Nahtigal Ignac, Žužemberk, ubit 26. julija 1943.

Nanut Janez, Stari trg, ustreljen 28. maja 1942.

Nartnik Marica, Tolmin, ubita 24. junija 1942.

Dr. Natlačen Marko, bivši ban, Ljubljana, ustreljen 13. oktobra 1942.

Nečemer Frane, Sv. Križ, ustreljen 15. julija 1942.

Nemanič Karolina, Suhor, ustreljena 3. januarja 1943.

Nemanič Marija, Metlika, ubita 20. marca 1943.

Nemanič Marija, Stari trg ob Kolpi, ubita 9. septembra 1942.

Nemanič Marjeta, Metlika, ubita 6. septembra 1942.

P. Norbert Klemen, Suhor, ustreljen 29. decembra 1942.

Nose Franc, Struge, ubit oktobra 1945 pri Mozlju.

Notar Janez, Ljubljana, ustreljen 1. oktobra 1941.

Novak Albert, Prečna, ustreljen 3. maja 1942.

Novak I., trgovec, Št. Peter, ubit 10. septembra 1943 na Grčaricah.

Novak Jaroslav, D. M. Polje, ustreljen 15. sept. 1943 na Vel. Osolniku.

Oberman Karolina, Metlika, ubita konec maja 1942.

Oblak Ivan, Rigelj, ubit 14. septembra 1943 na Vel. Osolniku.

Oblak Janez, Št. Jošt, ustreljen 1. avgusta 1942.

Oblat Dušan, Ljubljana, ubit pri Verdu 29. junija 1942.

Okoren Franc, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Okorn I., Suhor, ubit 29. novembra 1942.

Omahen Jakob, Dragatuš, ubit 6. julija 1942.

Omahen Marija, Št. Vid pri Stični, ubita marca 1942.

Opeka Janez, Begunje pri Cerknici, ubit 20. maja 1942.

Oražem Karel, Dolenja vas, ubit marca 1943.

Osterc Božidar, Ljubljana, ubit 8. julija 1942

Osterman Rudi, občinski tajnik, Videm, ubit v Ribnici septembra 1943.

Otorepec I.ustreljena 15. oktobra 1943 v Mozlju.

Otorepec I., mati gornje, 81et stara, ustreljena prav tam.

Ovniček Franc, Stopiče, ustreljen 16. julija 1942.

Ovniček Frančiška, Stopiče, ubita meseca avgusta 1942.

Ožbalt Alojzij, ubit meseca aprila 1943.

Ožbalt Franc, Stari log, ubit 18. maja 1942.

Palčič Ivan, Vrhnika, ubit oktobra 1943 v Mozlju.

Palčič Jakob, Vrhnika, ustreljen 3. septembra 1942.

Palčič Jakob, Stari trg, ubit 3. septembra 1942.

Palčič Janez, kmet, Vrhnika, ubit 3. septembra 1942.

Pavšič Alojzij, Prečna, ubit 11. junija 1942.

Pavlin I., Št. Jernej, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Pavlinič Janez, Št. Jernej, ubit 26. maja 1942.

Pečarič Jože, Metlika, ubit 30. januarja 1943.

Peček Frančiška, Št. Rupert, ubita 23. marca 1943.

Pečnik Janez, Dvorska vas, ubit 2. julija 1942.

Pečnikova žena, Dvorska vas, ubita 2. julija 1942.

Pečnik Jože, Škocjan, ustreljen 19. septembra 1943 na Turjaku.

Pehkačev oče, Sv. Ambrož, ubit 15. avgusta 1942.

Peklaj Ivan, Dobrova, ubit meseca januarja 1943.

Pelič Ivana, Črnomelj, ubita 25. junija 1942.

Pelko Jela, Sv. Peter pri Novem mestu, ustreljena 5. sept. 1942.

Perhaj Ivan, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Perne Tone, pravnik, Povlje, ustreljen 20. septembra 1943 v Laščah.

Peršuh lvo, Ljubljana, ubit 21. maja 1942.

Pertot Boris, Celje, ustreljen 22. okt. 1943 v Grčaricah.

Pesjak Anton, Dravlje, ustreljen 1. oktobra 1942.

Petar Jakob, častnik, ubit septembra 1943 pri Mozlju.

Petek Jože, Kočevje, ubit 6. julija 1942.

Petek Leopold, Škocjan pri Turjaku, umorjen novembra 1942.

Petek Nikolaj, Gor. Logatec, ubit pri Verdu 4. decembra 1942.

Petelin Anton, Škocjan, ustreljen v Turjaku 19. septembra 1943.

Petelin Jože, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Petelin Stanko, profesor, ustreljen 20. septembra 1943 v Laščah.

Peterca I., Ljubljana, ubit 12. decembra 1942.

Peterlin Vinko iz Vidma, ubit 9. junija 1942 v Kompoljah.

Petkovšek Anton, Borovnica, ustreljen pri Verdu 29. junija 1942.

Petrič Edvard, Podlož, ubit 16. oktobra 1942.

Petrič Jože, Topol, ubit 8. oktobra 1942 v Dolenji vasi.

Picek Viktor, Žužemberk, ubit 26. julija 1942.

Pipein Tone, jurist, Škofja Loka, ubit na Golem septembra 1942.

Pirc Janez, Šmihel, umorjen meseca julija 1942.

Pirc Valentin, Šmihel, ubit meseca julija 1942.

Dr.Plajh Avgust, sodni pripravnik, Ljubljana, ustr.12.oktobra 1943 v Mozlju.

Plantan Anton, Vrh pri Št. Jerneju, ustreljen 21. aprila 1942.

Plavec Anton, Mokronog, umorjen 1. junija 1942.

Plavec A., st. Rupert, ustreljen 18. junija 1942.

Plesec Neža, Metlika, ubita marca 1943.

Pleško lvko, Kozarje, ustreljen januarja 1942.

Plibernik Albert. Črnomelj, ubit meseca julija 1943.

Pliverič Zvonko, Ljubljana, ustreljen 1. decembra 1942.

Plos Frančiška, Stari trg, ustreljena 24. junija 1942.

Plut Alojzija, Suhor, ubita 15. maja 1943.

Pobežal Maks, Sv. Jurij ob Taboru, ubit meseca marca 1943.

Poderžaj Frane, Uršna sela, ubit meseca julija 1942.

Pogačar Frane, Hruševo. ustreljen 16. marec 1942.

Pogačnik A., D. M. v Polju, ustreljen 6. avgusta 1942.

Pogačnik Feliks, D. M. v Polju, ustreljen 6. avgusta 1942. .

Pograjc Frane, Celje, ustreljen 20. septembra 1943 v Laščah.

Poje Jernej, Vrhnika, umorjen 2. marca 1942..

Poje Terezija, Prezid, ubita 25. junija 1942.

Polak Ivan, Ljubljana, ustreljen v Ljubljani 5. januarja 1942.

Ponikvar Jože, ubit 23. decembra 1942.

Popek Ivan, Borovnica, ubit julija 1942.

Poreber Janez, Soteska, ustreljen 5. julija 1942.

Porenta Anton, Sostro, ustreljen 10. novembra 1941.

Porenta Anton, Sostro, ustreljen junija 1942.

Porok Jože, Laze. ubit v Grahovem 24. novembra 1942.

Potočar Franc, Prečna, ustreljen 11. marca 1942.

Potočar Jože, Ajdovec, ubit 1. decembra 1942.

Potokar I., Brezovica, ustreljen 15. avgusta 1942.

Povše Anton, Ježica, ustreljen 28. marec 1942.

Povše I., Ježica, ustreljena 28. marca 1943.

Povše Jože, Goriška vas, ustreljen februarja 1942.

Povše Srečko, Novo mesto, ustreljen 29. julija 1942.

Pozinc I., Dobrava-Otoče, ustreljen 1. decembra 1941.

Požun Franc, Žužemberk, ustreljen 8. maja 1942.

Prah I., Brezovica, ubit meseca julija 1942.

Pravničar Štefan, Toplice, ustreljen pri Hinjah junija 1942.

Praznik Lojze·, Ajdovec, ubit 1. decembra 1942.

Pregeljc Marijan, Begunje pri Cerknici, ustreljen 1. dec. 1941.

Prelog Franc, Zagojiči pri Ptuju, ubit oktobra 1941 pri Mozlju.

Premrov I., Martinjak, ubit 4. junija 1943.

Prešeren Sandi, Kranj, ubit kot ranjenec v Grčaricah 15. okt. 1945.

Prhaj Ivan, Škocjan, ustreljen na Turjaku 19. septembra 1943.

Prhne Jernej, Št. Jernej, ubit na Vrhpolju 31. avgusta 1943.

Prijatelj Alojzij, Podgora, ubit marca 1943.

Prijatelj Ana, Rašica, ustreljena 24. maja 1942.

Prijatelj Jože, Dobrepolje, ustreljen 9. junija 1942.

Prijatelj Peter, Sodražica, ustreljen 14. sept. 1942 na Vel. Osolniku.

Primožič Anton, Bezuljak, ustreljen 18. septembra 1942.

Pristavec Anton, Borovnica - Brezovica, ustreljen 14. avgusta 1942.

Prosen Franc, Sobrače, ustreljen konec septembra 1942.

Prosen Ivan, Horjul, ustreljen 12.. decembra 1942.

Prtovč Anton, Kal nad Kanalom, ubit meseca februarja 1943.

Prtovč Ivanka, Ka1 nad Kanalom; ubita meseca februarja 1943.

Prtovč Zofija, Kal nad Kanalom, ubita meseca februarja 1943.

Prus Angela, Metlika, ustreljena meseca maja 1943.

Prus Janez, Metlika, ubit 20. maja 1943.

Pucelj Ivan, Ljubljana, ustreljen 26. marca 1942.

Puhek Štefan, Dragatuš, ubit 5. aprila 1942.

Purkat Ivanka, Gor. Otave, ustreljena 11. julija 1942.

Pust Albin, Brezova reber, ustreljen 1. decembra 1942.

Pust Ivan, Sodražica, ustreljen na Vel. Osolniku 14. sept. 1943.

Radelj Jože, Višnja gora, ustreljen 18. oktobra 1942.

Rajer Jernej, Št. Jernej, ubit 12. decembra 1942.

Rajk Marija, Brusnice, ubita julija 1943.

Rajner Jože, Moravče, ubit junija 1943.

Rakovec Jože, Reber, ubit 11. decembra 1942.

Razpotnik Jože, Tomišelj, ustreljen 21. junija 1942.

Raztresen Janez, župnik, Suhor, ustreljen 21. julija 1942.

Remec Matija, Dobrova, ubita 18. februarja 1943.

Repovž Anton ml., Metlika, ubit 30. januarja 1942.

Repovž Anton, Metlika, ubit 15. septembra 1942.

Režek Barbara, Radovica, ubita 10. aprila 1943.

Ribnikar Branko, časnikar, Ljubljana, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Riger Anton, Praproče, ubit 14. septembra 1943 na Vel. Osolniku.

Rigler Franc, Dolenja vas, ubit 5. junija 1942.

Rojic Viktor, Ljubljana, ustreljen 26. maja 1942.

Ronko Jože, zidarski mojster, Cerknica, ubit oktobra 1943.

Rot Anton, Ortnek, ubit 14. septembra 1943 na Vel. Osolniku.

Rot Danijel, Maribor, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Rot Franc, Župeno, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Rot Jože, Župeno, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Rožanec Beno, akademik, Lož, ustreljen 21. septembra 1943 v Laščah.

Rožanec Janez, zas. uradnik, ustreljen 21. septembra 1943 v Laščah.

Rožič Franc, Ljubljana, ustreljen 29. januarja 1942.

Rudolf Anton, Dobrunje, ubit 22. oktobra 1942.

Rupar Frančiška; Sv. Vid nad Cerknico, ubita 1. junija 1942.

Rus Rafael, Struge, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Rusjan Saša, poročnik, Ljubljana, ubit 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Sečnik Janez, Horjul, ubit 12. decembra 1942.

Selak Ivan, Hinje, ustreljen 12. junija 1942.

Inž. Seljak Jože, Cerknica, ubit 15. oktobra 1943 pri Mozlju.

Sever Anton, Dobrava, ustreljen 26. avgusta 1942.

Sever Mitja, dijak, Ljubljana, ubit 14. oktobra 1943 v Mozlju.

Siberer Lado, dijak, Ljubljana, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Simčič Mirko, inženir, Ljubljana, ustreljen v Tolminu 6. febr. 1944.

Simonišek Leopold, Horjul, ubit 12. decembra 1942.

Skebe Anton, Žužemberk, ubit 23. julija 1943.

Skubic Ivan, Dobrova, ubit 30. marca 1943.

Skubic Jože, Sap, ubit 25. julija 1942.

Skubic Vinko, nadučitelj, Cerknica, ustreljen oktobra 1943.

Skvarča Neža, Dravlje, ustreljena 14. junija 1943.

Smrekar Angela, Stična, ustreljena 31. maja 1942.

Smrekar Anton, Smrečje, ustreljen 25. junija 1942.

Snoj Srečko, Vel. Osolnik, ustreljen 14. septembra 1943.

Snoj Srečko, D. M. Polje, ustreljen 15. sept. 1943 na Vel. Osolniku.

Somrak Anton, Ponikva, ubit v Ribnici oktobra 1943.

Springer Janez, Kompolje, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Srpan Slavko, Hom, ubit 26. avgusta 1942.

Sršen I., Vodice, ubit 9. marca 1943.

Starc Anton, Vel. Lipljene, ubit 10. aprila 1942.

Starc Anton, Metlika, ubit 21. maja 1942.

Starc Ivan, Metlika, ubit decembra 1942.

Starc Jože, Suhor, ubit s hčerko Jožefo 28. marca 1943.

Starc Jožefa, Suhor, ubita marca 1943.

Starc Pavle, Metlika, ubit marca 1943.

Sterniša Marjan, ubit 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Strah Anton. Videm, ubit septembra 1942 v Kompoljah.

Strah Franc, Mežica, ustreljen 28. junija 1942.

Strah Tone, Dobrepolje, ubit 19. septembra 1942.

Strajnar Marija, Sostrska. ustreljena 23. novembra 1942.

Strle Alojzij, Dane, ubit 3. septembra 1942.

Strle Andrej, Stari trg, ubit 20. februarja 1943.

Strle Frane, Sv. Vid nad Cerknico, ustreljen 23. aprila 1943.

Strle Frančiška, Podlož, ubita 16. oktobra 1942.

Strle Janez, Laze, ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Strle Valenti n, Osredek, ustreljen 23. aprila 1942.

Strnad Jože, Zdenska vas, ubit kot ranjenec 20. septembra 1943.

Strupen Anton, Mokronog, ubit 21. junija 1942.

Strupi Janez, dijak, ubit na Golem septembra 1943.

Suhadolnik Albina, Podpeč, ustreljena 1. julija 1942.

Sunjič Marko, Ljubljana, ustreljen 21. junija 1942.

Svete Andrej, Preserje, ubit decembra 1942.

Schweiger Danica, Črnomelj, ustreljena 20. septembra 1942.

Schweiger Pepca, Črnomelj, ustreljena 20. septembra 1942.

Šalohar Jože, Stopiče, ubit 9. julija 1942.

Šarc Maks, mizar, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Šare Peter, trgovec, Ljubljana, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Šaver Ivanka, Radovica, ubita z očetom 9. maja 1942.

Ščuk Anton, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. septembra 1943 v Vel. Laščah.

Šegula Jože, dijak, ubit pri Pijavi gorici 16. septembra 1943.

Šetina Anton, Prečna, ubit 1. aprila 1943.

Šiljanec Ernest, častnik. Ljubljana, ustreljen 22. okt. 1943 v Grčaricah.

Šimenc Franc, Dragatuš, ubit 6. julija 1942.

Šimenc Matija. Dragatuš, ubit 6. julija 1942.

Šinkovec Ivan, Ambrus, ubit 11. marca 1943.

Šinkovec Jože, ustreljen 14. oktobra 1943 v Mozlju.

Šinkovec Peter, Zaplana, ubit 26. julija 1942.

Škedelj Anton, Šmihel, ustreljen 11. julija 1942.

Škedelj Stane ustreljen 14. oktobra 1943 v Mozlju.

Škerlj Ivan, Stara Cerkev, ustreljen 15. oktobra 1943 v Mozlju.

Škerlj Marija, Stara Cerkev, ustreljena 15. oktobra 1943 v Mozlju.

Škof Alojzij, Dolenja vas pri Cerknici, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Škofca Jože, ustreljen 14. oktobra 1943 v Mozlju.

Škrbec Stanko. Gor. Jezero, ustreljen 22. okt. 1943 v Jelenovem žlebu.

Škrupe I., Mokronog, ustreljen 20. julija 1942.

Škufca Alojz, Žužemberk, ubit 21. decembra 1942.

Škufca Jože, Krka, ubit julija 1942.

Škulj Alojz, Sodražica, ustreljen 14. septembra 1943 na Vel. Osolniku.

Škulj Jožefa, Barje, ubita 11. maja 1942.

Šlegelj Ivan, Ljubljana, ustreljen 18. decembra 1941.

Šlegelj Marija, ustreljena 11. decembra 1941 v Ljubljani.

Šmit Josip, Brusnice, ustreljen 14. septembra 1942.

Šoštarič Anton, Stari trg, ubit 21. novembra 1942.

Špec Frane, Stavša vas, ubit 1. decembra 1942.

Špehar Janez, hlapec, ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Štalcer I., posestnik. Grčarice, ubit 22. oktobra 1943.

Štavs Jože, Žužemberk, ubit 21. julija 1943.

Šteblaj Tone, Ribnica, ustreljen 29. aprila 1942.

Štenja Lojze, Št. Jernej, ustreljen 12. junija 1942.

Štepec Jože, Št. Rupert, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Štos Draga, Metlika. umorjena 20. marca 1943.

Štravs Franc, Brusnice, ubit marca 1942.

Štravs Jože. Žužemberk, ustreljen 26. julija 1943.

Štricelj Ivan, orožnik, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Štrubelj Franc, Polica, ubit 25. februarja 1943.

Štrumbelj Ferdinand, Dol. Ajdovec, ustreljen 12. decembra 1942 na Brezovi rebri.

Štular Jože, Stopiče, ubit 24. junija 1942.

Štupnik Rudolf, Velika Račna, ustreljen 12. oktobra 1943 v Mozlju.

Šubic Marijana, Št. Jošt, ustreljena avgusta 1942.

Šutej I., Brezovica, ustreljen 1. oktobra 1941.

Šuštar Alojzij, Videm, ustreljen 20. septembra 1943 v Laščah.

Šuštaršič Cilka, Šmihel, ubita 6. junija 1942.

Švigelj Anton, Bezuljak, ustreljen 18. januarja 1942.

Švigelj Anton, sin, Bezuljak, ustreljen 18. januarja 1942.

Tanko Franc, Dolenja vas, ubit 28. julija 1942.

Tevdan Božo, Dane, ubit 19. oktobra 1941.

Tekavc Ivana, Ambrus, ubita l7. marca 1942.

Tekavec Anton, Sv. Vid, ustreljen 23. aprila 1942.

Tekavec Franc, Zala - Sv. Vid, ubit 5. junija 1942.

Telič Andrej, Stari trg, ubit 20. februarja 1942.

Telič Katarina, Stari trg, ustreljena septembra 1942.

Teply Marijan, kapetan, Novo mesto, ustreljen oktobra 1942 v Mozlju.

Teropčič Frančiška, Št. Peter, ustreljena 8. septembra 1942.

Teropšič Jurij, Št. Peter, ustreljen 8. septembra 1942.

Tesner Lovro, Sostro, ustreljen 7. oktobra 1942.

Težak Martin, Suhor, ubit meseca maja 1942.

Tobija A., Št. Rupert, ustreljen 18. junija 1942.

Tomažič DragoMeža, ustreljen 12. okt. 1943 v Mozlju.

Tomažič T., Ortnek, ustreljen 14. septembra 1943 na Vel. Osolniku.

Tomažin Leopold, Rašica, ubit oktobra 1942 pri Mozlju.

Tomec Franc, Podlož, ubit septembra 1942 v Mozlju.

Tomec Janez, Podlož, ubit septembra 1942 pri Mozlju.

Tomin Janko, Št. Jošt. ustreljen 11. avgusta 1943.

Tomšič Alojzij, Viševnik, ustreljen 3. septembra 1942.

Tomšič Terezija, Viševnik, ustreljena 3. septembra 1942.

Toni Viktor, Sv. Križ pri Litiji, ustreljen 2. oktobra 1942.

Trampuš Viktor, ustreljen 18. marca 1942.

Tratenšek Gjuro, Toplice, ustreljen v Hinjah 1. junija 1942.

Trček Javen.ustreljen 4. avgusta 1942.

Trdan Franc, Dolenja vas, ubit 28. junija 1942.

Troha Josip, Malinov vrh, ubit 20. maja 1942.

Troha Marija, Prezid, ustreljena 5. julija 1942.

Truden Anton, Kozaršče, ubit 14. sept. 1943 v Grahovem.

Trunkelj Lovro, Dobrnič, ubit 9. septembra 1942.

Tuma Emanuel, Šiška, ustreljen 15. septembra 1943 na Vel. Osolniku.

Turk Franc, Stopiče, umorjen 16. julija 1942.

Turk Matija, Stopiče, ustreljen 16. julija 1942.

Turk Miha, Šmihel, ustreljen 31. maja 1942.

Turk Viktor, župnik, Begunje, ustreljen 22. oktobra 1943 v Grčaricah.

Turšič Anton, Kožljek, ubit 26. septembra 1942.

Udovč Antonija. Škocjan, ubita meseca februarja 1942.

Udovč Franc, Dobrnič. ubit 9. septembra 1942.

Ulaga Ludvik: Rakitna, ustreljen 25. decembra 1942.

Ule Janez, Grahovo, ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Umek Alojzij, Šmihel. ubit 9. oktobra 1943.

Umnik I.. Šenčur. ustreljen meseca septembra 1942.

Uranič Anton, Jarše, ustreljen 15. septembra 1943 na Vel. Osolniku.

Uranič Apolonija, Jarše, ustreljena 17. decembra 1942.

Urbanc Frančiška, Ljubljana, ustreljena 5. februarja 1942.

Urbanc Ivan, Ljubljana., ustreljen 5. februarja 1942.

Urbanc Ivanka, Ljubljana. ustreljena 5. februarja 1942.

Urbanc Ivana, Sostro, ubita. 28. februarja 1942.

Urbanc Janez, Sostro, ustreljen 28. februarja 1942.

Urbančič I. Št. Rupert, ustreljen 18. junija 1942.

Urbančič Marija, Št. Rupert, ustreljena 18. junija 1943.

Urbančič Marija, Št. Vid pri Stični, ustreljena 13. maja 1942.

Urbančič Marija, Št. Vid pri Stični, ustreljena 13. maja 1942.

Urbančič Stanko, Žužemberk, ubit 25. julija 1942.

Verbič I. Dravlje, ustreljen 24. januarja 1943.

Vider Alojzij, Velika Račna, ustreljen meseca oktobra 1943 v Šmarju.

Vider Franc, Velika Račna, ustreljen oktobra 1943 v Mozlju.

Vidic Ignacij, Krka. ubit 19. marca 1942.

Vidmar Anton, Stopiče, ustreljen 16. junija 1942.

Vidmar Franc, Zagorica, ubit v Turjaku 20. septembra 1943, ranjenec.

Vidmar Ivan, ustreljen 30. avgusta 1942 na Brezovici..

Vidmar Janez, Stopiče, ustreljen 16. junija 1942.

Vidmar Lado, Ponikva, ubit v Ribnici oktobra 1943.

Virant Mirko, ubit 10. septembra 194~ na Grčaricah.

Višek Ivan, delavec, ustreljen 14. oktobra 1943 v Mozlju.

Višič Julij, častnik, ustreljen 14. oktobra 1943 v Mozlju.

Vodičar Pavel, Zdenska vas, ubit v Grahovem septembra 1943.

Vodnik Alojzija, Trebelno, ustreljena 5. marca 1942.

Vodnik Srečko, akademik, Ljubljana, ubit 14. okt. 1943 v Mozlju.

Vošnjak Pavel, kapetan, Ljubljana, ustreljen 14. okt. 1943 v Mozlju.

Vrančič Marija, Zagradec, ubita 13. maja 1942

Zabukovec Janez, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 19-43 v Vel. Laščah.

Zabukovec Jože, Vel. Lašče, ustreljen 20. aprila 1942.

Zabukovec Jože, Krmelj, ustreljen 25. aprila 1942.

Zabukovec Jože, Sv. Gregor ustreljen 30. aprila 1943.

Zabukovec Jože, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1943 v Vel. Laščah.

Zagorc Ana, Št. Jernej, ustreljena 9. septembra 1943.

Zagorc Janez, Št. Jernej, ubit meseca oktobra 1943.

Zagorc Jožefa, Zapuže, ustreljena 9. septembra 1942.

Zagorc Marija, Št. Jernej, ustreljena meseca junija 1942.

Zagore Matija, Št. Jernej, ustreljen 24. decembra 1942.

Zagore Vida, Št. Jernej, ustreljena meseca junija 1942.

Zajc Tone, dijak Žimarice, ubit oktobra 1943 v Mozlju.

Zajec Adolf, Št. Jernej, ustreljen meseca maja 1942.

Zajec Ivan, Žiri ubit 30. novembra 1943.

Zajec Marija Stična ustreljena 28. junija 1942.

Zakrajšek Alojzij, Ajdovec, ubit 12. decembra 1942.

Zakrajšek Jože, tehnik, Bloke ubit oktobra 1943 v Mozlju.

Zalar Janez, posestnik, Glina, ubit 15. oktobra 1943 pri Mozlju.

Založnik Ivana, Horjul, ustreljena meseca novembra 1943.

Zalaznik Katarina, Horjul, ustreljena meseca novembra 1942.

Zalokar Alojzij, sodnik, ubit 21. septembra 1942 v Laščah.

Zavodnik I., Bistrica, ustreljen 16. maja 1942.

Zavodnik I., Bistrica, ustreljena 16. maja 1942.

Zavrl Frane, Trebnje, ubit 4. oktobra 1942.

Zavržen Janez, Mlačevo, ustreljen 23. avgusta 1942.

Zbačnik I., Topol, ubit 1. junija 1942.

Zelnik I., Pangerc grm, razsekana konec septembra 1942

Zgonc Anton, Cente, ubit oktobra 1943 pri Mozlju.

Zgonc Ivana, Bloke, ubita 8. aprila 1942.

Zigmund Alojzija, Iga vas, ustreljena 16. marca 1942.

Zigmund Franc, Iga vas, ustreljen 16. marca 1942.

Zlobko I., posest. sin. Kostanjevica, ustreljen oktobra 1943 v Mozlju.

Zupan Frančiška, Sv. Križ, ustreljena 11. julija 1942.

Zupančič Alojzij, Ajdovec, ubit l. decembra 1942.

Zupančič Anton, Ljubljana, ustreljen 10. aprila 1942.

Zupančič Anton, Stranska vas ustreljen julija 1942.

Zupančič Franc, Briška vas, ubit septembra 1942.

Zupančič Franc, Višnja gora ustreljen meseca septembra 1942.

Zupančič Janez, Št. Vid pri Stični, ustreljen 10. junija 1942.

Zupančič Jernej, Št. Vid pri Stični, ustreljen 10. junija 1942.

Zupančič Milan Dol. Ajdovec, ustreljen 12. decembra 1942.

Zupančič Silvo, Cesta, ubit oktobra 1942.

Žabkar Franc Škocjan, ustreljen marca 1942.

Žagar Frančiška Grahovo pri Cerknici, mučena in ubita junija 1942 pod Križno goro.

Žagar Ivan, Grahovo ubit meseca junija 1942 pod Križno goro.

Žakelj Jože, Žiri, ubit novembra 1943.

Železnik Polde ustreljen 14. oktobra 1942 v Mozlju.

Žgajnar Ivan, Cesta, ubit v Grahovem septembra 1945.

Žitnik Frane, Bizovik, ustreljen 18. avgusta 1943.

Žitnik Frane žel. kontrolor, Ljubljana, ustreljen 14. okt.1943 v Mozlju.

Žlajpoh Rudolf, Žužemberk, ubit 11. decembra 1942.

Žnidaršič Drago, Kozaršče, ubit 14. septembra 1943 v Grahovem.

Žnidaršič Ervin, kapetan, Ljubljana, ustreljen 14. okt. 1943 v Mozlju.

Žnidaršič Frančiška, ubita 27. avgusta 1942.

Žnidaršič Ivo, Pudob, ubit septembra 1943.

Žnidaršič Jakob, Stari trg, ubit 16. julija 1942.

Žnidaršič Janez. Metlika, ubit meseca oktobra 1942

Žnidaršič Janez, Škocjan pri Turjaku, ubit 21. sept. 1942 v Vel. Laščah.

Žnidaršič Julka, Stična, ubita 27. avgusta 1942.

Žnidaršič Karel, trgovec, Dane, ubit 2. septembra 1943.

Žnidaršič Karel, Stari trg pri Ložu, ustreljen 3. septembra 1942.

Žnidaršič Lado, pravnik, Ljubljana, ubit 10. sept. 1943 na Grčaricah.

Žnidaršič Marija, Bezuljak, ubita 18. septembra 1942.

Žnidaršič Martin, Št. Jernej, ubit oktobra 1942.

Žonta Anton, Šmihel, ubit meseca decembra 1942.

Žonta Jernej, Šmihel, ubit meseca decembra 1942.

Žugelj Jože, Brezovica, ustreljen 1. decembra 1942.

Župančič Ivan, Gatina, ustreljen 12. julija 1942.

Župec Franc, Ljubljana, ustreljen 16. marca 1942.

Žuraj Franc, Kozje. ustreljen 20. septembra 1942 v Laščah.

Žvan Ivan, Toplice, ustreljen 28. maja 1942.

[leonx]
Prva armijska grupa NOVJ imala je oko 3.000 poginulih i 4.000 ranjenih, a Četvrti korpus Crvene armije izgubio je 960 vojnika i oficira.

Vidim kdo je pravzaprav osvobajal Beograd. :-)

a misliš na sorodnike od teh? ........................................

Če bo že kdo brskal po tem seznamu, je res potrebno toliko poudariti - v vsakem primeru je bolj praktičen naslov povezave ...