[1011Arist]
> [rename]
> > [1011Arist]
> > > [rename]
> >
> > >
> > > Se pred 20leti, so v Sloveniji poucevali fortran in cobol :-P
> >
> > Kako oslarijo razlagaš, na takratnem FER je bil od leta 1981 pri programiranju 1 Pascal, Cobola ni bilo nikoli.
>
> FER ni edina fakulteta, ki je imela programiranje v predmetniku.
> (Ja, poznam pa tudi Zakrajskovi knjigi iz tistega obdobja. Vsaj zdi se mi, da sta bili dve, svetlomodre platnice, mehka vezava).
> Je pa bil cobol uporaben, ker je bilo precej aplikacij na IBM mainframe v cobolu (in pl/1).

FER je bila takrat edina fakulteta, ki je iobraževala programerje. Na FMF so se po ustanovitve enotnega programa na FER leta 1980 ukvarjali s posameznimi teoretičnimi vsebinami računalništva: diskretne strukture, grafi .... Govorili smo o izobraževanj programerjev.
Strojniki, ekonomisti .... so se s programiranjem le seznanjali in imeli en polletni sklop za ta predmet - na ekonomiji so jih res učili Fortran, kar pa ne vem zakaj bi bilo posebej narobe in zastarelo v tistem času.

Bom rekel, da sem se kot prva generacija na UNI-LJ, današnja MFM učil programiranja pri prof. Zakrajšku. Seveda smo se takrat učili Fortran. Smo še lepo zlagali kartice, etc... še največ težav je bilo pri preklopu na nove tehnologije vnosa podatkov, programov. In nikoli več se uradno nisem učil programskega jezika, pa sem v okviru svojih potreb iz Fortrana hitro prešel na raznorazne basice, pascale, karkoli je že bilo. Ko enkrat osvojiš skrivnost (recimo miselni koncept) programiranja je samo še stvar prebiranja manualov in malo pokukanja v kakšen orenk program.... Nobena šola te ne more naučit znanja za naslednjih 20-30 let. Kaj takega je povsem iluzorno pričakovat. Visoka šola te mora naučiti uporabiti/razumeti novo znanje, seveda na osnovi temeljnih naravolsovnih znanj, ki pa roko na srce ne zastarijo kar v eni generaciji...

ni o minimalni placi, je pa o placah na tem koncu sveta.

ko preberes

Hrvatski radnici u gospodarstvu zarađuju manje nego prije 10 godina, od novih članica EU niže su pali samo naši susjedi

(falis tisto "novih" in) pomislis aha susjedi italija, shit happens...

vendar

Mađarski i hrvatski radnici u gospodarstvu u prosjeku zarađuju manje nego 2008. godine

novac.jutarnji.hr/ak...e/8042345/

v infografiki na koncu se mi sicer slovenske cifre zdijo na prvo zogo nekam velike (v tekstu pa ok).

mogoce je se zanimivo tole z eurostata (na hitro zbrskana tabela je sicer iz 2016)

ec.europa.eu/eurosta...014_V3.png

zanimiv je zadnji stolpec - v luci ljudskega "saj pri nas je itak najvec najnizjih plac".

report, od koder je tabela (in kjer so definirani pojmi) je tukaj: ec.europa.eu/eurosta...statistics

Zanimivo se mi zdi, da imajo vsi oni, ki nas bojda prehitevajo po blagostanju z leve in desne... (Češka, Slovaška, Poljska, ter Baltiška triperesna deteljica), večji procent nizko plačanih ljudi.

Od onega GDP-ja ki se ga ustvari, imajo ... tam ipak manj, kot imamo mi tukaj. Tam gre več v korist kapitala. S tem, da ima Slovenija v oziru do tujine bistveno višje plačilno bilančne presežke, gledano relativno skozi GDP. Slovaška tolče minus. IN če prav razmišljam, pa me popravi, če ne...

Kako korist imaš, kot družba, od pozitivne netto menjave s tujino s strani blaga in storitev, potem pa ti soliden kos te netto menjave odleti nazaj v tujino skozi kapitalske tokove?

[shevchenko]
> ker je to naceloma delo za srednjesolsko izobrazbo ali samouke.

ROTFL....

Seveda je, kaj pa mislis so programerji (coderji) v velikih podjetjih v tujinih? To je crnsko delo, hudicevo dobro placano (ker ljudi s talentom za to ni veliko). Ampak posebne izobrazbe za to pa ne rabis.

Izobrazba je pomembna za arhitekturni nivo, softverski inzenirji.

[Endimion]
Zanimivo se mi zdi, da imajo vsi oni, ki nas bojda prehitevajo po blagostanju z leve in desne... (Češka, Slovaška, Poljska, ter Baltiška triperesna deteljica), večji procent nizko plačanih ljudi.

Ko se primerjajo plače, je treba upoštevati tudi stroške za življenje.
Na www.numbeo.com/cost-of-living so zapisali, da imajo na Poljskem nižje cene.

Cost of Living Comparison Between Ljubljana and Warsaw:
Consumer Prices in Warsaw are 22.86% lower than in Ljubljana
Groceries Prices in Warsaw are 27.72% lower than in Ljubljana

[menim]
> [Endimion]
> Zanimivo se mi zdi, da imajo vsi oni, ki nas bojda prehitevajo po blagostanju z leve in desne... (Češka, Slovaška, Poljska, ter Baltiška triperesna deteljica), večji procent nizko plačanih ljudi.

Ko se primerjajo plače, je treba upoštevati tudi stroške za življenje.
Na www.numbeo.com/cost-of-living so zapisali, da imajo na Poljskem nižje cene.

Cost of Living Comparison Between Ljubljana and Warsaw:
Consumer Prices in Warsaw are 22.86% lower than in Ljubljana
Groceries Prices in Warsaw are 27.72% lower than in Ljubljana

Kljub tvojim podatkom o stroških življenja na poljskem so 50percentilne bruto plače merjene v standardu kupne moči nižje kot pri nas, kar je še bolj izrazito za ostale vzhodnoevropke članice, glej tatistics-explained/index.php?title=File:Median_gr oss_hourly_earnings,_all_employees_(excluding_appr entices),_2014_YB17.png. Malce staro, 2014 toda posodobitev šele decemra 2018. saj drugače ne more biti, če so bruto palče samo 50% slovenske.
In ne pozabi, ko gre Poljak kupit avto ali ko gre na kafe palča podobno ceno kot pri nas, preiskušeno vsaj na kafetu. na Slovaškem v zakotnem pajzlu stane espresso 1,2€, več kot veliko pivo!

Upam, da si sedaj zadovoljen in ne boš iskal kakšnega novega kriterija.

[rename]
Nimas prav, ne bom pa nadaljeval z dokazovanjem.
Vem pa, kaj sem imel za izpit in vem, kaksen je bil predmetnik se v 90-ih.
Ne na FER, da ne bo pomote.

Zagotovo nimam prav, samo bil sem asistent na FER pri tem predmetu od leta 1985. jao, jao, ko človek vidi, kake lahko nekateri gonite.

[rename]
Zato tudi pravim, da ne vem, kaksen je predmetnik danes...ampak dvomim, da se na racunalniskih faksih ne bi vec ukvarjali s programiranjem, tudi bolj za zacetnike?

Se ukvarjajo s programiranjem, pa bi bolje, da se morda ne bi in se znanje programiranja kar zahteva, ter pricakuje, da to ljudje sami osvojijo.

Poglej, toliko jezikov in orodij je, da vsaka veja inzeniringa rabi svoje.

Navaden C za embedded systems, C++ za deployment zahtevnejsih aplikacij, Javascript za osnovne spletne aplikacije. Potem pa po moznosti Python, PHP, Java, .NET...

Potem se pa cas izgublja z ucenjem programiranja (ki po moje kot koncept sploh ni mozno, za to imas vecji ali manjsi talent in si boljsi ali slabsi progamer, ko v to dodas neko fiksno kolicino dela).

Pomisli da bi recimo manekenska agencija sprejela vse zenske, ki bi hotele biti manekenke, potem bi jih pa s pomocjo lepotnih operacij nekaj let spreminjali tako, da bi tudi izgledale kot manekenke ;)

Tako nekako izgleda "ucenje programiranja" na faksu.

Navaden C za embedded systems, C++ za deployment zahtevnejsih aplikacij, Javascript za osnovne spletne aplikacije. Potem pa po moznosti Python, PHP, Java, .NET...

takoj se vidi, da v bistvu nimas pojma in govoris malo na pamet.

c embedded systems? ma nemoj... cel linux kernel je napisan v..hmmm.. c-ju... :) huh?

javascript za osnovne spletne aplikacije? a-a, javascript se uporablja za izdelavo prakticno vseh spletnih aplikacij (pustimo zdaj zastarel shit). imas potem eno morje nekih orodij in funkcijskih jezikov, ampak v osnovi gre vedno za js, ker je to pac jezik, ki ga browserji razumejo. kako potem oblikujes okolje, da lahko naredis zelo zmogljivo spletno aplikacijo, imas na voljo frameworke, ki so pa spet v osnovi js.

[shevchenko]
> Navaden C za embedded systems, C++ za deployment zahtevnejsih aplikacij, Javascript za osnovne spletne aplikacije. Potem pa po moznosti Python, PHP, Java, .NET...

takoj se vidi, da v bistvu nimas pojma in govoris malo na pamet.

c embedded systems? ma nemoj... cel linux kernel je napisan v..hmmm.. c-ju... :) huh?

Ja, cel linux kernel je napisan v Cju (ne v C++!). Za zelo preproste mikrokrmilnike dobis samo C prevajalnike, C++ pa ne. V assemblerju se skoraj ne programira, tudi zaradi neprenosljivosti kode.

Kaj si hotel reci?

javascript za osnovne spletne aplikacije? a-a, javascript se uporablja za izdelavo prakticno vseh spletnih aplikacij (pustimo zdaj zastarel shit). imas potem eno morje nekih orodij in funkcijskih jezikov, ampak v osnovi gre vedno za js, ker je to pac jezik, ki ga browserji razumejo. kako potem oblikujes okolje, da lahko naredis zelo zmogljivo spletno aplikacijo, imas na voljo frameworke, ki so pa spet v osnovi js.

To mi je vse jasno. Problem je, da takoj ko se zacne ljudi uciti, se je treba odlociti za neko izvedbo. Na elektrofaksu so ljudi ucili Javascript, ceprav vecina inzenirjev elektrotehnike res ne rabi.

Programiranja se pac moras nauciti sam (koncepte), potem pa se samo prilagoditi za doloceno izvedbo. Nima pa smisla da te bo nekdo ucil javascript z NodeJS ... recimo.

[rename]
To mi je jasno, ampak tisti, ki osvoji C, bo tudi C++ ... in če bo treba javascript ali nekaj četrtega.

Seveda. Zato bi morali enostavno reci, pogoj za studij je znanje programiranja in konec.

[rename]
Torej bi moralo biti več programiranja v srednjih šolah.

Ja.

Kaj si hotel reci?

da je diapazon uporabnosti c-ja mnogo mnogo mnogo sirsi od embedded sistemov :D. najbrz je se vedno smiselno, da se vsak programer nauci c, tudi ce ga ne bo nikdar potreboval.

Programiranja se pac moras nauciti sam (koncepte), potem pa se samo prilagoditi za doloceno izvedbo. Nima pa smisla da te bo nekdo ucil javascript z NodeJS ... recimo.

verjetno je js za zacetnika res bolj zabaven na frontend strani, ampak kaj pa vem, ce zeli nekdo izkljucno delati na backendu bo jasno uporabljal ravno nodejs :D poznam kar nekaj primerkov, ki so toliko leni, da ne bodo frontenda niti od dalec pogledali :D

najverjetneje je res, da se konceptov programiranja vecina nauci samostojno, kar pa ne pomeni, da to ne bi mogel biti recimo izbirni jezik na kaki srednji soli. po drugi strani pa je programerjev danes v sloveniji prevec in bomo v naslednji krizi krepko gagali (kdor se ne bo pripravil).

[shevchenko]
> Kaj si hotel reci?

da je diapazon uporabnosti c-ja mnogo mnogo mnogo sirsi od embedded sistemov :D. najbrz je se vedno smiselno, da se vsak programer nauci c, tudi ce ga ne bo nikdar potreboval.

Z vsem tem se strinjam. Ampak ves kako je bilo v praksi? Ucil se je javascript, ker bi bila instalacija c prevajalnika prevelik zalogaj za studente (beri: studenti nesposobni ze prevajalnik instalirati, pa jih je treba nauciti programiranja :)

Ja, takle mamo.

[rename]
Ko sem jaz studiral pred 40 leti,smo programirali na tablo in na papir.
Konec 70-ih in v zacetku 80, so imele tudi ‘nebraske’ ze racunalnike/terminale; pa ne samo v ucilnicah, tudi v sobah campusev.

Pridružujem se tistemu, kar ti je odgovoril Bisi. Od študentov ekonomije takrat in danes bi pričakoval, da znajo analizirati problem, definirati in dokumentirati metodo/model za izračune, programiranje tega pa prepustijo strokovnjakom za kodo.

Sicer imaš pa prav, oni tam so računalnik imeli že v zgodnjih šestdesetih (za obvod blokade po GDPR rabiš VPN).

"I arrived in Nebraska on the first week of September (1960) and the machine was put in on the second week,” said Costello, a former Air Force intelligence officer and IBM employee who enrolled at UNL as a doctoral student in mathematics. "I came and I said, ‘Do you have any computers on the campus, and this guy said, ‘Yeah, we got a new computer!' I went over right away and started working on it.”
journalstar.com/ente...c9f58.html

[bc123a]
> [shevchenko]
> > Kaj si hotel reci?
>
> da je diapazon uporabnosti c-ja mnogo mnogo mnogo sirsi od embedded sistemov :D. najbrz je se vedno smiselno, da se vsak programer nauci c, tudi ce ga ne bo nikdar potreboval.

Z vsem tem se strinjam. Ampak ves kako je bilo v praksi? Ucil se je javascript, ker bi bila instalacija c prevajalnika prevelik zalogaj za studente (beri: studenti nesposobni ze prevajalnik instalirati, pa jih je treba nauciti programiranja :)

Ja, takle mamo.

Hja, glede na to, kako so dandanes JS frameworki komplicirani, dependency in requirements seznama dolga kot ponedeljek, upam staviti, da večina inštalira C prevajalnik bistveno prej kot pa spravi v pogon nek JS framework.

Se pa ne strinjam z vama, da bi se morali vsi učiti C. To bi bila čista potrata časa. Učiš se to, kar boš uporabljal, ne pa kar nekaj na pamet. Pa prehod s C na C++ ali druge višjenivojske jezike sploh ni enostaven.

[Vinci]
> [bc123a]
> > [shevchenko]
> > > Kaj si hotel reci?
> >
> > da je diapazon uporabnosti c-ja mnogo mnogo mnogo sirsi od embedded sistemov :D. najbrz je se vedno smiselno, da se vsak programer nauci c, tudi ce ga ne bo nikdar potreboval.
>
> Z vsem tem se strinjam. Ampak ves kako je bilo v praksi? Ucil se je javascript, ker bi bila instalacija c prevajalnika prevelik zalogaj za studente (beri: studenti nesposobni ze prevajalnik instalirati, pa jih je treba nauciti programiranja :)
>
> Ja, takle mamo.

Hja, glede na to, kako so dandanes JS frameworki komplicirani, dependency in requirements seznama dolga kot ponedeljek, upam staviti, da večina inštalira C prevajalnik bistveno prej kot pa spravi v pogon nek JS framework.

Preveč pričakuješ od današnje mladine. "JS framework" v tem primeru za potrebe učenja je bil web browser...

Se pa ne strinjam z vama, da bi se morali vsi učiti C. To bi bila čista potrata časa. Učiš se to, kar boš uporabljal, ne pa kar nekaj na pamet. Pa prehod s C na C++ ali druge višjenivojske jezike sploh ni enostaven.

Vsak ima svoje mnenje...
Sedaj pa si dragi forumasi predstavljajte ko se 20 profesorjev na modernem inženirskem faksu spravi na sestanek da se bodo odločili kateri jezik se bo učil pri pouku programiranja :)))

QED.

No, za računalničarje se mi zdi, da bi predvsem bilo fino, da vsaj malo delaš v vsaki osnovni skupini jezikov, da dobiš približen občutek za stvari. Zbirnik, C, Python, JS, SQL, Haskell.
Nikoli nisem npr. nič resnega programiral v Prologu, ampak se mi vseeno zdi koristno, da sem se naučil, kako razmišljati za programiranje v njem.

Bolj je vprašanje pri drugih, ki pač nimajo časa, da bi se učili šestih jezikov. Za jezikoslovce bi npr. dal Python za magistrski študij in R za doktorski.

[bc123a]
> [shevchenko]
> > Kaj si hotel reci?
>
> da je diapazon uporabnosti c-ja mnogo mnogo mnogo sirsi od embedded sistemov :D. najbrz je se vedno smiselno, da se vsak programer nauci c, tudi ce ga ne bo nikdar potreboval.

Z vsem tem se strinjam. Ampak ves kako je bilo v praksi? Ucil se je javascript, ker bi bila instalacija c prevajalnika prevelik zalogaj za studente (beri: studenti nesposobni ze prevajalnik instalirati, pa jih je treba nauciti programiranja :)

Ja, takle mamo.

Inštalacija razvojne platforme (če ni integrirana kot npr. VS) je v bistvu največji zalogaj, brez zajebancije. To in pa par dobrih vzorcev kode. Ostalo je potem izi pizi, stvar vztrajnosti.
Če začetniku tukaj nekdo pomaga, mu je odtehtal veliko muk, morda bo kdo postal celo programer.

[vickibedi]
Inštalacija razvojne platforme (če ni integrirana kot npr. VS) je v bistvu največji zalogaj, brez zajebancije.

Ne v danasnjem casu. Variante:

1) Instaliras Visual Studio Express. Instalacija malo bolj komplicirana od kaksnega Offica.
2) Instaliras Cygwin. Instalacija nekaj klikov. Ni sicer za deployment, ampak je imas lepo unixaski environment z gcc vred.
3) Instaliras VirtualBox in v njega kak simpl Linux, recimo ubuntu, ter apt-get install build-essential in si
4) Vzames raspberry Pi in imas dedicated unix platformo za ucenje za 50 EUR.

Za vse kar je unixaskega (opcije 2,3 in 4) lahko vzames knjige o Cju in Unixu, ki jih je uporabljal tvoj dedek in bo prakticno vse delalo. Dobesedno :)

Meni se je to o tem da studenti ne znajo instalirati dev environmenta kvecjemu dober kriterij za selekcijo, kdo naj sploh nadaljuje studij, in komu se je kar na zacetku za posloviti.

[bc123a]
> [vickibedi]
> Inštalacija razvojne platforme (če ni integrirana kot npr. VS) je v bistvu največji zalogaj, brez zajebancije.

Ne v danasnjem casu. Variante:

1) Instaliras Visual Studio Express. Instalacija malo bolj komplicirana od kaksnega Offica.
2) Instaliras Cygwin. Instalacija nekaj klikov. Ni sicer za deployment, ampak je imas lepo unixaski environment z gcc vred.
3) Instaliras VirtualBox in v njega kak simpl Linux, recimo ubuntu, ter apt-get install build-essential in si
4) Vzames raspberry Pi in imas dedicated unix platformo za ucenje za 50 EUR.

Za vse kar je unixaskega (opcije 2,3 in 4) lahko vzames knjige o Cju in Unixu, ki jih je uporabljal tvoj dedek in bo prakticno vse delalo. Dobesedno :)

Meni se je to o tem da studenti ne znajo instalirati dev environmenta kvecjemu dober kriterij za selekcijo, kdo naj sploh nadaljuje studij, in komu se je kar na zacetku za posloviti.

Ja, danes je vse drugače ko imamo Youtube :)
Včasih pa ni bilo tako, na Unixu vzpostavit okolje je bila huda znanost, sploh če si uporabljal Vi editor :)

ni to tolko stvar youtuba kot pa tega, da se je linux (razne distribucije) zlasti v zadnjih 10 letih premaknil od necesa striktno ljubiteljskega in eksoticnega bolj v mainstream in proc od "linux is only free if your time has no value".

jaz uporabljam joe, ker je v mnogocem command compatible z wordstarom verzija 3 :)

[crt]
ni to tolko stvar youtuba kot pa tega, da se je linux (razne distribucije) zlasti v zadnjih 10 letih premaknil od necesa striktno ljubiteljskega in eksoticnega bolj v mainstream in proc od "linux is only free if your time has no value".

jaz uporabljam joe, ker je v mnogocem command compatible z wordstarom verzija 3 :)

Jaz tudi. In ti si prvi unixas, ki se iz tega ne smeji :)

(za ostale) Mimogrede, ce smo ze pri okolju, na Amazonu dobis za 12 mesecev free virtualko z linuxom in lahko gor namescas vsak dan drug OS ce ti zapase.

[bc123a]
(za ostale) Mimogrede, ce smo ze pri okolju, na Amazonu dobis za 12 mesecev free virtualko z linuxom in lahko gor namescas vsak dan drug OS ce ti zapase.

In za učenje programiranja lahko brez težav uporabiš nekaj takega: www.codewars.com
Potrebuješ samo brskalnik.

[bc123a]
> [Vinci]
> Se pa ne strinjam z vama, da bi se morali vsi učiti C. To bi bila čista potrata časa. Učiš se to, kar boš uporabljal, ne pa kar nekaj na pamet. Pa prehod s C na C++ ali druge višjenivojske jezike sploh ni enostaven.

Vsak ima svoje mnenje...
Sedaj pa si dragi forumasi predstavljajte ko se 20 profesorjev na modernem inženirskem faksu spravi na sestanek da se bodo odločili kateri jezik se bo učil pri pouku programiranja :)))

QED.

Zato se pa na faksih ne smejo pogovarjati o programskih jezikih, ampak o ciljih. Kaj mora študent obvladati ob koncu nekega predmeta? Desktop, mobilna, spletna, cross-platform aplikacija ... pomembno je, da znaš narediti, ne pa v katerem programskem jeziku je narejeno. Za osnove programiranja pa naj grejo na tečaj ali kupijo naročnino na Pluralsight, Udemy ali kje drugje. Da pa siliš nek programski jezik zaradi nekega lenega predavatelja, ki zna samo tisti jezik ali pa zato, ker se nekomu zdi, da to pa res mora vsak programer znat, se mi pa ne zdi v redu pristop.

[Vinci]
Zato se pa na faksih ne smejo pogovarjati o programskih jezikih, ampak o ciljih. Kaj mora študent obvladati ob koncu nekega predmeta? Desktop, mobilna, spletna, cross-platform aplikacija ... pomembno je, da znaš narediti, ne pa v katerem programskem jeziku je narejeno.

Seveda. Samo potem imas "odjemalce" kadrov, ki tezijo s tocno dolocenimi resitvami, pa studente, ki imajo svoje ideje, oziroma se bolje, pritozbe okrog tega da so dolocene stvari "prevec teoreticne".

Dejansko je to zadnje najvecja katastrofa. Ne ucijo se vec koncepti (npr. podatkovne strukture, algoritmi) ampak obrtniske stvari, ker so studenti protestirali, da od konceptov nimajo koristi ker je to samo brezvezna teorija...

Za osnove programiranja pa naj grejo na tečaj ali kupijo naročnino na Pluralsight, Udemy ali kje drugje. Da pa siliš nek programski jezik zaradi nekega lenega predavatelja, ki zna samo tisti jezik ali pa zato, ker se nekomu zdi, da to pa res mora vsak programer znat, se mi pa ne zdi v redu pristop.

To ni cisto res, ker nekatere zadeve so povezane. Linux kernel je napisan v Cju in za sistemsko programiranje pac rabis C in ne Jave :) Za inzenirske zadeve se pogosto uporabljajo precej draga orodja, ki omogocajo hitro resevanje inzenirskih problemov in se je pac treba nauciti njihovih skriptnih jezikov (Matlab, Octave).

Knjiznica OpenCV ima bindinge za C, C++ in Python. Sicer meni ni jasno, zakaj toliko v pythonu ljudje tole uporabljajo...

[crt]
ni to tolko stvar youtuba kot pa tega, da se je linux (razne distribucije) zlasti v zadnjih 10 letih premaknil od necesa striktno ljubiteljskega in eksoticnega bolj v mainstream in proc od "linux is only free if your time has no value".

Jaz sem imel v mislih programiranje na Unix hostu (v C-ju). Tam se je vse delalo ročno. Verjetno odvisno od urejenosti okolja, ampak največja znanost je bil make file. Ni šanse, da bi ga kdo lahko od nule sestavil sam. Če si imel dobrega sodelavca, ti je dal svoj vzorec, ki si ga potem malo poštrikal. Rezultat je bil en konglomerat nekih knjižnic, od katerih za tričetrt nisi vedel čemu služijo, če si kakšno izločil pa si tvegal da se kode ni dalo več polinkat ali pa le ta ni več delovala. Enkrat sem tako (v navalu mladostniške zagnanosti) začel delati red in ene knjižnice nikakor nisem uspel spucati ven (prvi scenarij -linkanje je vedno padlo dol), nekje sem celo uspel najti izvorno kodo - v njej pa en stavek v komentarju /* a little trick */
Po tem dogodku sem prišel do dveh spoznanj o tem poslu:
1. Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
in 2. da (izključno) programiranje ni več zame ( takrat je bila ta vrsta posla sploh nizko cenjena, ne tako kot danes, ko vsak mulc v garaži služi miljone... :))

jaz uporabljam joe, ker je v mnogocem command compatible z wordstarom verzija 3 :)

Tole je v primerjavi z vi editorjem videti kot mercedez :)

[bc123a]
> [Vinci]
> Za osnove programiranja pa naj grejo na tečaj ali kupijo naročnino na Pluralsight, Udemy ali kje drugje. Da pa siliš nek programski jezik zaradi nekega lenega predavatelja, ki zna samo tisti jezik ali pa zato, ker se nekomu zdi, da to pa res mora vsak programer znat, se mi pa ne zdi v redu pristop.

To ni cisto res, ker nekatere zadeve so povezane. Linux kernel je napisan v Cju in za sistemsko programiranje pac rabis C in ne Jave :) Za inzenirske zadeve se pogosto uporabljajo precej draga orodja, ki omogocajo hitro resevanje inzenirskih problemov in se je pac treba nauciti njihovih skriptnih jezikov (Matlab, Octave).

Knjiznica OpenCV ima bindinge za C, C++ in Python. Sicer meni ni jasno, zakaj toliko v pythonu ljudje tole uporabljajo...

Pa je res, ker bi sistemsko programiranje bil ali izbirni predmet ali pa smer in tam se programira v C. Omejitve pri programskih jezikih so zmeraj, ker ni vsak jezik primeren za vse. Saj to tako ali tako veš.

OpenCV se pa s Pythonom uporablja zato, ker hitreje narediš. Če rabiš hitrost, delaš v C++, drugače pa raje v Pythonu. :)

HRVAŠKA

Vlada povečuje minimalno plačo

Na Hrvaškem so povišali minimalno neto plačo iz 2.752 kun za 249 kun na 3.000 kun (400 €).
Minimalna bruto plača znaša iz sedanjih 3.440 kun za 310 kun na 3.750 kun. (500 €).
www.poslovni.hr/hrva...acu-347581
lider.media/aktualno...a-ukinuti/

EUROSTAT (po podatkih julija 2017):

* Hrvaška - 464 €
* Bolgarija - 261 €
* Litva - 400 €
* Romunija - 407 €
* Latvija - 430 €
* Madžarska - 445 €
* Češka - 469 €
* Slovaška - 480 €
* Poljska - 480 €
* Estonija - 500 €
www.poslovni.hr/hrva...acu-347581