glede dileme tozbe-zakon predlagam spremljanje razvoja na poljskem.

tam se zgodba "zdaj bomo nekaj naredili" vlece se iz casa pred zadnjimi volitvami.

po spominu (ne nujno popolnem) je slo doslej nekako takole:

- mi politiki, ki delamo za narod (pa se volitve bodo), bomo sprejeli zakon in vas vse resili (nas itak nic ne stane)
- banke pogledajo bilance, izracunajo mozni impact in zacnejo jamrat
- politiki odvrnejo nekaj v smislu lejte, potem bodite pa bolj odprti za izvensodne poravnave ali karkoli ze, ker ce ne boste sami uredili, bomo mi, to pa potem veste, kako zgleda
- vskoci centralna banka in rece: ampak udar za bilance bank bo taksen, da bi to ogrozilo stabilnost bancnega sistema
- nakar nastopi obdobje taktiziranja s formulacijami in stevilkami, ki mislim da se traja

glej za zacetek na primer: www.bloomberg.com/ne...s-loan-fix

Po cem sklepas, da je na pamet?

[Mutualist]
Po cem sklepas, da je na pamet?

Jah ne vem, imas statistiko? Tistim, ki jih je tecaj najbolj pojahal, se je glavnica v EUR napihnila za tam okrog 50%, odplacujejo pa priblizno deset let. Ce je kredit na 30 let, gotovo ne znese taksna pretvorba.

[Mutualist]
ne vem kaj bi me rad zapeljal s tole argumentacijo, samo mislim, da sam veš da ni primerljivo. Sploh pa zakaj bi bil z ničnostjo karkoli na slabšem, če si si zmanjšal obveznost?

nikamor te ne zelim peljati.

opozarjam na to moznost:

- polde je vzel chf kredit za 100.000 eur
- vzel ga je zato, ker ni bil evrsko kreditno sposoben za tolko
- polde je odplaceval
- polde ima se vedno glavnico ranga tu nekje, hkrati pa se njegov polozaj ni tolko izboljsal, da bi bil danes bolj kreditno spososben
- pride sodba, da je kreditna pogodba nicna
- polde dobi nazaj placane obroke, hkrati pa postane dolzan prvotno vrednost
- polde je danes likviden samo toliko, kolkor je dobil tistih obrokov
- ali to res v toliksni meri zmanjsuje njegovo obveznost, da bo to slo skoz (ker bo nekako zbral pri prijateljih ali ker bo imel zadostno kreditno sposobnost za svez kredit) -- ni apriori odgovora in obstaja riziko, da bo imel polde tezave in bo morda celo moral prodati nepremicnino

zakaj na to opozarjam?

kot receno zato, ker bi bilo pa res ze tragikomicno, ce bi se v naslednjem krogu zaradi zgornje situacije sli "ker sem tozil banko, me banka zdaj zanalasc mece iz hise, kdaj bo ze enkrat demokracija in pravna drzava".

ne gledat samo moznih dobrih izidov. razmisljaj tudi o slabih.

torej... pocni to, kar je manjkalo takrat, ko so bili krediti sklepani. ce je ze takrat izpadlo.

Hrvatska narodna banka že poroča o pozitivnih učinkih zakona. S sprejetjem zakona se je izboljšala kreditna sposobnost komitentov, povečalo se je število predčasnih poplačil in refinanciranj kreditov, zmanjšal se je delež tako imenovanih slabih posojil, s čimer se je zmanjšala izpostavljenost bank kreditnemu in valutnemu tveganju

[Mutualist]
Hrvatska narodna banka že poroča o pozitivnih učinkih zakona. S sprejetjem zakona se je izboljšala kreditna sposobnost komitentov, povečalo se je število predčasnih poplačil in refinanciranj kreditov, zmanjšal se je delež tako imenovanih slabih posojil, s čimer se je zmanjšala izpostavljenost bank kreditnemu in valutnemu tveganju

no, kar se tice slabih posojil in izpostavljenosti bank... :)

imas pozicijo, ki grozi, da bo prinesla izgubo (clovek ne bo povrnil kredita, prodal bos nepremicnino v minus... ) torej slabo posojilo.

pride zakon in ti naredi izgubo na drugacen nacin (ker ti ukaze povracila za nazaj).

hkrati pa zapre tisto prejsnjo groznjo, ker se to posojilo uspe predcasno poplacati. (pac kadar se - gotovo jih je ob takem zakonskem izrednem dogodku vec, kot bi jih bilo brez njega.)

hura! ni vec groznje izgube. ker...

... ker ni vec samo groznja, temvec je realizirana.

e sad...

nekaj takega kot:

- odpustis X slabo placanih ljudi.
- hura! povprecna placa se je povecala.

A ti v chf ali evrih? Ker nicnost je na kar je prejel na racun... Torej evre in od teh evrov se odbije VSA placila obrokov, konkretno povecanih zaradi rasti franka, ki so napram eur kreditu od zadnjih podeljenih chf okoli 2008 za 100k viski za cca 15k€. Sam nisem ekonomist ampak cez prste bi ocenil, da je placal ene 6k na leto krat 10. torej se vse to odbije od izvornih EVROV in je dolzan kakih 40k €.

[Mutualist]
A ti v chf alu evrih? Ker nicnost je na kar je prejel na racun... Torej evre in od teh evrov se odbije VSA placila obrokov, konkretno povecanih zaradi rasti franka, ki so napram eur kreditu od zadnjih podeljenih chf okoli 2008 za 100k viski za cca 15k€. Sam nisem ekonomist ampak cez prste bi ocenil, da je placal ene 6k na leto krat 10. torej se vse to odbije od izvornih EVROV in je dolzan kakih 40k €.

lej, jaz ne trdim, da bo ziher pizdarija.

komot pa trdim, da se od case by case lahko izkaze, da je pizdarija.

prenesiva situacijo na zgodbo s tecajem chf.

jaz te opozarjam, da je tu prisoten nek riziko.

ti pravis: ah ampak saj tudi ce, to je ja obvladljivo.

vidis neko podobnost?

... in ce se to potem nadaljuje tako, da res pride do velike pizdarije, ti pa potem reces, da te ni nihce opozoril - no, to bo pa potem ze mejilo na nesramnost :)

A izgube zaradi valutne razlike? A si ze uspel razvozlat zakaj bi banke imele v poslovni politiki pravico, do prisilne konverzije kreditov, ce frank prevec pade? Kot sem jaz razumel naj tecaj v nobeno smer, ko je to izravnano ne bi imel nobrnega vpliva?

[Mutualist]
A izgube zaradi valutne razlike? A si ze uspel razvozlat zakaj bi banke imele v poslovni politiki pravico, do prisilne konverzije kreditov, ce frank prevec pade? Kot sem jaz razumel naj tecaj v nobeno smer, ko je to izravnano ne bi imel nobrnega vpliva?

to v brosuri zbs berem malo drugace kot ti.

- ne kot trditev, da banke imajo to pravico, temvec kot omembo monosti, da bi banke "lahko" imele to pravico - v kontekstu nastevanja, kaj vse so mozni dodatni faktorji pri odlocanju o kreditu.

- v primeru, da si banka dejansko pridrzuje taksno pravico, je po moje to ravnanje, ki je za banko cista zmaga, ker si je odprla neko backup-na-backup opcijo, ne da bi jo to karkoli stalo - sicer lahko da tega sploh ne bo rabila in/ali ji nic ne pomeni, vendar ce ima mozen upside (nic ali vec), downsida pa nobenega, zakaj ne bi.

Ne vidim podobnosti in me tudi slabo ocenjujes. Naceloma je lahko nekomu tudi tezko odplacati 40k€ a nikakor ne tezje kot 100k ki jih je zdaj dolzan banki. Tako, da s to dikcijo bos seveda imel prav, a s tem, da bo zanj slabse pa sigurno ne. V koncni fazi tu potem ne pomaga niti zakon o konverziji.

Za zacetek, ker je tole po moje pravno zelo vprasljivo. V koncni fazi se lahko po svoji poslovni politiki odloci tudi kreditojemalec ☺️

[Mutualist]
Ne vidim podobnosti in me tudi slabo ocenjujes.

ko recem "ti", v resnici govorim "mr. prototipski chf kreditojemalec".

se opravicujem, ce je kakorkoli izpadlo, da praskam prav po tvojih osebnih lastnostih in situaciji.

Naceloma je lahko nekomu tudi tezko odplacati 40k€ a nikakor ne tezje kot 100k ki jih je zdaj dolzan banki. Tako, da s to dikcijo bos seveda imel prav, a s tem, da bo zanj slabse pa sigurno ne.

tudi ce bi bilo zagotovo jasno, da gre samo za 40% prvotne vrednosti (pa ni), je se vedno tu dejstvo, da rabi nov kredit ali pa bo moral prodati. nov kredit bo dobil ali pa tudi ne, odvisno od njegove sedanje situacije.

ce danes ni formalno kreditno sposoben, kako pa potem placuje obroke? saj mogoce jih ne, ker se je nekaj zacasno zmenil. ali ker tisto napraska iz virov, ki jih banka ne bi priznavala za kreditno sposobnost in pac pride polozit na salter. kajpavem. vse sorte obstaja. ne, ne govorim na pamet, poznam primere.

V koncni fazi tu potem ne pomaga niti zakon o konverziji.

ja. in to bi bil potem izid, podoben tistemu "v komunizmu imas kravo, sosed ima tudi kravo, pride drzava, pomolze obe in vrze mleko stran".

[Mutualist]
Za zacetek, ker je tole po moje pravno zelo vprasljivo. V koncni fazi se lahko po svoji poslovni politiki odloci tudi kreditojemalec ☺️

lahko, ce v pogodbi pise, da so splosni pogoji poslovanja kreditojemalca del te pogodbe.

Ne vem kako to beres, dejstvo je da pise da ima lahko banka to v pogodbah ali politiki. Kar mene zanima zakaj bi imela ce po tvoje ne rabi?

Vem, da te tipicni mr. Chfjevci niso prepricali v ekonomicnost njihovega ravnanja dobseda, upam pa da ljudem dopuscas sposobnost ucenja iz svojih napak. Res verjames, da bi si sedaj sami nakopali se dodatne tezave?

PS: ni bilo nic narobe s tistim ti.

[Mutualist]
Ne vem kako to beres, dejstvo je da pise da ima lahko banka to v pogodbah ali politiki. Kar mene zanima zakaj bi imela ce po tvoje ne rabi?

zbs navaja, da lahko ima -- da je to nekaj, kar je mozno, nekaj, kar ni absolutno neverjetno.

ali res ima, je povsem drugo vprasanje. torej: sploh ni jasno, a se pogovarjamo o necem, kar obstaja.

okej, ampak for the sake of argument, ce res ima (kar kot receno sploh ni nujno res), zakaj torej ima, ce ima, pa dejansko glede na bilanco ne bi rabila?

naj zelo brutalno karikiram.

a bi ti podpisal z mano pogodbo, da ce bo januarja 30 stopinj, ti jaz placam milijon?

sicer zgleda brez veze, ker oba misliva, da itak ne bo, ampak hej, zakaj ne bi imel necesa, kar ima vrednost 0 ali vec, stane te pa 0 ?

[Mutualist]
Vem, da te tipicni mr. Chfjevci niso prepricali v ekonomicnost njihovega ravnanja dobseda, upam pa da ljudem dopuscas sposobnost ucenja iz svojih napak. Res verjames, da bi si sedaj sami nakopali se dodatne tezave?

ali res zelis odgovor :)

ja, ljudem dopuscam sposobnost ucenja iz lastnih napak.

... dopuscam v smislu morda bo res komu uspelo, ni pa to nekaj, na kar bi racunal kot najbolj verjetno, zal.

ali res verjamem, da bi si sami nakopali se dodatne tezave?

... ja, res verjamem. pa pri tem ne mislim na to, da so mazohisti in bi si jih namerno. temvec pac zaradi (spet) nerazumevanja vseh parametrov situacije.

ce menis, da so to samo retoricne vaje in zdaj nekaj fintiram, samo da ti odgovorim, ti zagotavljam, da ze zelo dolgo tako gledam na cloveski material. ker me pac praksa v to sili.

(in dam privesti dve karakterni prici, to sta bobek13 in NemirniTujec.)

No jaz pa mislim, da so drugi razlogi za ta zapis. Mogoce spremenim mnenje, ce prideva skupaj glede tistih bilanc.

[Mutualist]
No jaz pa mislim, da so drugi razlogi za ta zapis. Mogoce spremenim mnenje, ce prideva skupaj glede tistih bilanc.

OK.

ti v bistvu pravis:

ali ni ta navedba zbs jasen dokaz, da imajo banke odprto chf pozicijo?

in jaz ti odgovarjam:

ne, ni.

nakar ti reces:

okej, ampak a je naceloma mozno, da pa vendarle imajo? ali da je vsaj kaksna imela?

in jaz ti povem:

vsekakor dopucam tudi moznost, da je kaksna banka imela delno ali v celoti odprto pozicijo. (ce bi se pogovarjali o v glavnem bankah v domaci lasti, bi to dopuscal se malo bolj. seveda pa je od dopuscam do ziher je imela dolga pot.)

v tem primeru ti dodam brezplacno se navodilo, kako je treba ravnati s tistim stricem, ki se je v banki odlocil, da bo tako:

- treba mu je izplacati nagrado, ker je banka zasluzila.

- istocasno ga je treba odpustiti, ker je spravil bilanco banke v velika tveganja, ki so se slucajno lepo izsla, lahko bi se pa tudi drugace in prevzemanje takih tveganj ni core business banke.

Saj del mene ti daje prav glede cloveske neumnosti. Ampak neumnost in nevednost imata enake manifestacije v realnosti. Ce odstranis nevednost/vneses vednost se marsikaj spremeni. In za razliko od tebe verjamem, da je prodajo teh kreditov bankam pomagala prodajati cloveska nevednost ne neumnost.

[Mutualist]
Saj del mene ti daje prav glede cloveske neumnosti. Ampak neumnost in nevednost imata enake manifestacije v realnosti. Ce odstranis nevednost/vneses vednost se marsikaj spremeni. In za razliko od tebe verjamem, da je prodajo teh kreditov bankam pomagala prodajati cloveska nevednost ne neumnost.

ne bi razlagal se naprej mojega pogleda na svet in ljudi, ker ne bo nihce imel od tega bolj veselega zivljenja. drzim pesti, da imas ti prav.

... naj dodam samo:

vcasih so rekli: zasto kasarna ima kapiju? - da ne udje logika.

ne mores verjet, kako zelo se zna v praksi nevednost upirati, da je ne bi odstranili, in kako ponosna je nase. potem, ko koncno to dojames, si pa tam kot jaz in potem spijeva domaci zvarek in greva gojit cebele.

Ne trdim, da je, je pa vsekakor sumljiva. Ni pa bistvena, ker pri problemu CHF ni tezava toliko to kaoliko kdo sluzi ampak zakaj ali zaradi koga nekdo izgublja. Banka tako bali tako zasluzi s kreditom (zavarovanim ne tajkunskim). In ji je v interesu, pridobiti stranko. A to mora narediti na zakonit nacin in glede na zakon to vkljucuje postenost in dobro vero-bona fide. Ki jo pa celotna situacija tudi pod razno ne izkazuje. Vem pa da ljudje radi trznejo na to valutno razliko.

Se opravicujem za filozofsko ekskurzijo in se strinjam... Upam da se motis hehe

Eeeeeee.... Zdaj mi je jasno zakaj zakon o prisilni konverziji...

Če sodišče denimo zaradi napak banke ugotovi ničnost pogodbe... (Pa dajva v primer onega Jeralo iz sosednje nitke)

On je v najboljšem primeru odplačal 55k€ od 119k€ v startu.

ostane mu jih še dobrih 64 jurjev. nominale. In pogodba je nična. V momentu ničnosti banka vzpostavi do njega terjatev v višini 64.000€. Ni pa mu dolžna dat novega kredita. Jebi se. Najdi kjer češ.

Ne najdeš tri mesece... evo gre bajta na dražbo.

Zdaj ne dvomim, da bi v takem primeru "neuki kreditojemalci" vpisovali kak zemljiški dolg al pa kaj... v primeru ničnosti tut hipoteka pade.

Pri teh letih mu živ bog več ne bo dal dvajsetletnega kredita za ta znesek. danes ne.

[Endimion]
Pri teh letih mu živ bog več ne bo dal dvajsetletnega kredita za ta znesek. danes ne.

ja.

torej - nicnost dejansko ni popolna. ker ne mores naredit kreditojemalca mlajsega in zavrteti nazaj izkusenj in posledic minulih let za celotno okolje vkljucno s pogoji poslovanja in placami.

(zdaj pa pejd pred parlament s transparentom, da je to krivica in kdaj bo demokracija in pravna drzava.)

Zakaj gre bajta na drazbo ce ni hipoteke? Dolg gre v izvrsbo, ki je ob zamudnih obrestih nizja od sedanjih chf obrokov, ce ze omenjas take radikalne scenarije. Banki je sami v interesu, da dobi vsaj nekaj obresti nazaj, konkurenci pa se toliko bolj. Dvomim,da bi nesrecni jerala ostal ravno "na suhem".

[rename]

Aja, bajta gre pa na drazbo zato, ker hipoteka JE.

V primeru nicnosti pogodbe je hipoteka kje?

iiiii toliko bančnih strokovnjakov.. kje so bili prej? ne da se mi več pisat zato copy paste iz mojega bloga.. kdor želi naj prebere..

Za začetek malo zgodovine. Te kredite so v osnovi začele banke v Avstriji (seveda druge tudi ampak pač na drugih geografskih področjih) in to že tam okoli leta 2000 ali celo že prej saj je bil dokument izdan zaradi naraščanja števila teh kreditov v zadnjih letih kot v njem navajajo. Pravzaprav ni pomembno.
Leta 2003 je avstrijski regulator objavil minimalne standarde za delo s temi krediti. V bistvu so standardi določeni za VSE kredite s tuje valutno osnovo in ne samo za CHF vezane kreditne posle.
Tukaj je original v nemščini:
www.afinanzierungsce...a_fx-m.pdf

za tiste, ki nemško ne razumete pa seveda nekoliko bolj domača angleščina tukaj:
drive.google.com/ope...W9GZUxBeEE

Bodite pozorni na to, da zahteva med drugim simulacijo zaradi spremembe valutnega razmerja in še kopico drugih stvari, ki smo jih pogrešali pri najemu teh kreditov.
Tako kot je BS pri nas je tudi tam to agencija, ki izda za banke zavezujoče navodilo (no pri nas je BS še danes prepričana, da lahko samo svetuje a to bom pokazal kasneje). Obvestilo so prejele vse banke seveda tudi BA Creditanstalt (zdajšnja Unicredit), Hypo in Sparkasse. Še bolj pomembno pa je, da je te minimalne standarde prejela tudi BS. Kolikor mi je znano se v tistem času ti krediti pri nas še niso tržili kar pomeni, da je BS imela natančen primer kakšna pravila mora postaviti za tovrstne kredite KREPKO PREDEN SE JE PRVI TAK KREDIT ODOBRIL PRI NAS. Zakaj nekaj let kasneje ni tega ni upoštevala pri odobritvi teh produktov mi ni znano. DIši pa to po korupciji z namenom omogočanja goljufije s strani komercialnih bank.
Verjetno bi bilo potrebno ustanovit kakšno komisijo, ki bi pregledala kakšno dokumentacijo so ob odobritvi teh poslovnih modelov predložile komercialne banke, da so z njo tako strokovno inštitucijo kot bi naj bila BS z vsemi svojimi strokovnjaki, prepričale, da v Sloveniji pa res ni razloga, da bi imeli takšna pravila igre kot v sosednji Avstriji.
Kasneje boste lahko prebrali praktično identične člene v navodilih (po BS priporočilih), ki jih je BS pošiljala komercialnim bankam. Seveda z nekaj letno zamudo....

Kot sem pokazal so v Avstriji sprejeli minimalne standarde in poskrbeli, da so jih banke spoštovale. Kljub temu pa je FMA (avstrijski bančni regulator) že leta 2006 izdal še posebno brošuro glede teh kreditov.
drive.google.com/fil...sp=sharing

Žal samo nemška verzija ampak izdana leta 2006 je praktično skoraj v celoti ustavila tuje valutne kredite v Avstriji.
Izdajo te brošure so pospremili z dodatnim javnim obvestilom:
drive.google.com/fil...sp=sharing

Nato še leta 2011 ena brošura s katero so želeli ustrezno informirati kreditojemalce, da bi se morda odločili za konverzijo.
drive.google.com/fil...sp=sharing

In pri nas?
V tem času smo pri nas od teh istih bank, ki so čez mejo že dobile vse jasne napotke in tudi minimalne standarde za tovrstne posle prejemali popolnoma drugo sliko.
BA-CA (zdajšnji Unicredit) je o rizikih obveščal takole:

drive.google.com/fil...sp=sharing

Hypo (Zdajnšnji Addiko) je šel še korak dalje. Večvalutni kredit, kjer lahko valuto menjaš po potrebi vsake tri mesece. V pogodbah seveda niso zapisali tako temveč, da kreditojemalec LAHKO PREDLAGA zamenjavo valute banka pa je ni dolžna zamenjati.. Tri krat lahko ugibate kolikokrat so valuto zamenjali pred 2015? PO moje ste tri krat zadeli prav :)

drive.google.com/fil...sp=sharing

Nekoliko kasneje je tudi NLB izjemno dobro obveščala svoje kreditojemalce o rizikih:
drive.google.com/fil...sp=sharing

In seveda NKBM:
drive.google.com/fil...sp=sharing

Iz zgornjega je jasno, da je bil vzorec pri vseh bankah enak. Ne samo pri nas ampak povsod od Francije do Srbije.

V tem vmesnem času je BS očitno uspela prebrati dokumente, ki jih je prejela od FMA leta 2003 in tako leta 2006 prvič opozorila banke, da so prenesle VSA tveganja na komitente ter zahtevala dodatna zavarovanja (predvsem pravna) v obliki izrecnega zapisa, da kreditojemalec sprejema vse rizike. Drug podoben dopis je BS poslala komercialnim bankam tudi leta 2007. Tukaj sta oba dopisa:

drive.google.com/fil...sp=sharing

BS opozarja, da je CHF napram EUR na najnižji točki in, da je pričakovati seveda dvig.
Leta 2008 je BS ugotovila pri najmanj eni banki, da ni spoštovala navodil in ji poslala tale dopis:
drive.google.com/ope...S0zN0JuSkE

Seveda bi ob ustrezno izvedenem pregledu enake ugotovitve lahko zapisali za popolnoma vsako banko.
Banke zdaj seveda trdijo, da niso ničesar vedele kar pa seveda niti približno ne drži.
Že po strokovni plati bi morale spremljati vsaj svoje trobilo Finance kjer najdemo že v letu 2006 tudi te članke (seveda pa povprečen kreditojemalec ne spremlja tovrstne strokovne literature):

Do kdaj bodo CHF posojila ugodnejša?
drive.google.com/ope...E0zS0JEbWs

Višji obroki za nepremičninska posojila še pridejo:
drive.google.com/ope...0htQ1JlTGc


Posojila, libor nižji vendar tvegan:
drive.google.com/ope...ENpclhyUXM

Banke nič od tega niso prenašale kreditojemalcem. Če lahko danes vsak reče, da mu niso ničesar povedale že hiter google search najde kopico forumov, kjer kreditojemalci sprašujejo druge to kar bi jim morali povedati na banki.
Članki o rizikih se v strokovni literaturi nadaljujejo še v 2007 in 2008 banke pa ves ta čas te kredite tržijo kot varne.
Vse do konca septembra 2008. Zakaj? Takrat BS izda brošuro, ki vsebuje podatke, ki jih je sama prejela leta 2003 od FMA in ki jih vsebuje leta 2006 izdana brošura v Avstriji.

drive.google.com/ope...kVPTjB6Znc

Z izdajo te brošure so se tovrstni krediti skoraj v celoti ustavili. Ne zato, ker bi se spremenili kreditojemalci ampak zato, ker so prvič imeli celovite (pa še vedno nekoliko prirejene) podatke, da so se lahko sami odločili ne pa, da se je namesto njih pravzaprav odločila banka.
O tem kaj bi banka morala vedeti in kaj ne se je potem pojavilo kar nekaj mnenj. Meni je najbolj celovito in logično tole:
drive.google.com/fil...d/0ByQVkuU
CTG4YNlV2dVR5LVB0YUU/view?usp=sharing
Eno je jasno. Banke so morale vedeti in so vedele veliko več, kot so prenesle informacij kreditojemalcu. To seveda ne pomeni, da je kak bančni uslužbenec komu pa vendarle povedal več ali vsaj dovolj, da je slednji sprejel pravo odločitev..
Za zaključek še kako so te kredite po Evropi videli in analizirali švicarji leta 2009 :)
drive.google.com/fil...sp=sharing

Glede pogodb je potrebno ločiti med dvema v osnovi drugačnima produktoma in sicer:
1. pogodbe v EUR ali SIT vezane na CHF
2. pogodbe v CHF
Tiste iz prve točke so nekatere zelo stare in so nastale na prehodu iz SIT časovnega obdobja v EUR časovno obdobje. Seveda pa vsekakor po 2004, ko so banke že o vseh rizikih bile obveščene pri naših severnih sosedih.
Osnova vsega v Sloveniji je Ustava.
www.us-rs.si/o-sodis...ga/ustava/

V ustavi so zapisane vse temeljne svoboščine, pravice itd. Vse države bivše SFRJ si delimo enako ustavno osnovo. Da ne razlagam natančneje kje vse je bila kršena ustava predlagam, da si preberete odločitev Hrvaškega ustavnega sodišča o njihovem zakonu o konverziji saj vse navedbe držijo tudi za našo ustavo. Zato bo zakon o konverziji v Sloveniji (v kolikor bo sprejet) brez težav potrjen tudi na ustavnem sodišču. Da je temu tako so si enotni tudi slovenski pravniki.
Sodbo hrvaškega ustavnega sodišča najdete tukaj:
hrvatska-danas.com/2...kreditima/

O tem zakaj bo zakon prestal ustavno presojo pa piše recimo dnevnik:

»V osnovi gre za kršitev ustavnopravnega monetarnega načela o nacionalni valuti. Ta problem poznamo že iz nekdanje Jugoslavije in problematika je popolnoma identična. Tudi nekdanja skupna država namreč ni dovoljevala, da bi se ponujala posojila v nemških markah, ampak v takratnih dinarjih, razen v mednarodnih odnosih. Načelo monetarnega nominalizma velja tudi danes, kar pomeni, da velja nacionalna valuta,«
celoten članek je tukaj:

www.dnevnik.si/1042782922

To pa pravzaprav pomeni, da so protiustavne in torej nične v osnovi pogodbe nominirane v CHF. Zakaj je BS kot nadzorni organ dovolila takšno pogodbo je spet vprašanje za nekoga drugega. Bomo pa kasneje v dopisih bank videli, da je BS pač bila prepričana, da samo svetuje poslovnim subjektom. To seveda ne drži saj zakon o banki Slovenije določa, da je BS EDINI nadzorni in prekrškovni organ, ki ne samo,da nadzoruje ampak tudi podeljuje in odvzema licence.

www.uradni-list.si/g...bina/74311

Naslednji zakon, ki ga je potrebno pri teh kreditih upoštevati je seveda obligacijski zakonik. Sicer je doživel nekaj posodobitev ampak členi, na katerih te pogodbe padejo so ostali nespremenjeni:

zakonodaja.com/zakon/oz

Kršeni so členi, 4., 5., 6., 7. in 8. pa po tem 46. in 49. pa še kaj bi se našlo. Za slednja dva vemo, da sta kršena, saj je že jasno, da so banke prirejale podatke in/ali za pravilno odločitev bistvenih podatkov sploh niso posredovale čeprav so njim bili znani.
Naslednji zakon je zakon o potrošniških kreditih. Tudi ta je doživel nekaj verzij.

Tukaj je ta, ki je veljala v času večine pogodb:
www.uradni-list.si/g...vilka=3398

Kasneje so zakon spremenili in če pogledamo spremembe so spremenili ravno to na kaj sicer opozarjamo kreditojemalci. Postavi se vprašanje zakaj so nekaj vpisali v zakon, če se je po mnenju večine tako ali tako korektno izvajalo tudi brez zakona?
Tukaj je za primerjavo zadnja verzija pa malo primerjajte.
www.uradni-list.si/g...ina/128424

Kršeni so bili členi o informiranju itd...
To so glavne zakonske osnove in večina pogodb se sklicuje na njih. Vendar so banke kasneje očitno ugotovile, da kršijo nekatere člene teh zakonov zato so v pogodbah navajale druge zakone.
#Unicredit tako proti koncu leta 2008 v svojih pogodbah navaja zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, ki v osnovi sploh ni namenjen kreditiranju prebivalstva.
Celoten zakon najdete tukaj:
www.uradni-list.si/g...znici-zhko

Tudi sicer so banke seveda vedele, da imajo v pogodbah nezakonite člene zato so si v pogodbe zapisale sledeče:

"V primeru ničnosti posamezne določbe te pogodbe to ne vpliva na veljavnost ostalih določb."

Vedele so tudi, da bo obrok samo naraščal zato so v pogodbo zapisale:
"Kreditojemalec brez ugovora dovoljuje, da lahko v času odplačevanja kredita odtegljaji iz upravno izplačilne prepovedi in morebitnih izvržb na plačo in druge stalne denarne prejemke presegajo določeni maksimum obremenitve plače ali pokojnine"

Banka se s tem določilom dvigne nad zakone in evidentno posega tudi v z zakonom določen minimum oziroma celo v negativno stanje pri čemer kreditojemalcu zaračuna še negativne obresti za nedovoljeno prekoračitev.

Ker se vedno pojavljajo iz strani bank plasirane izjave, da v kolikor bi bila pot CHF obratna bi pa bili tiho so seveda banke tako kot v primeru varčevanja (www.zurnal24.si/slov...jo-295946)

tudi v te pogodbe vgradile varovalke, ki omogočajo, da praktično kadarkoli pogodbe prekinejo, oziroma ponudijo kreditojemalcu predlog, ki ga sicer lahko zavrne, če si lahko privošči plačati ves ostanek kredita na enkrat, sicer pa ga mora sprejeti.
#unicredit ima tako med vzroki za odpoved zapisano:
"v vseh drugih primerih, ki jih zakon določa"
Kako široka dikcija je to smo videli na primeru varčevanja.

In kar ti ne "stekas" recimo jaz nikjer nisem trdil, da banke sigurno sluzijo z valutno razliko. Celo crt me je pobaral, da dusim igro ko sem omenjal da v tem kontekdtu vidim samo "borne" %, ki povecujejo bancni pribitek zaradi tecajne razlike. Ceprav gre za konkretne zneske po 20-30letih. Kar jaz govorim je, da banke s svojim grebenjem po zasluzkih ne smejo izkoriscat nevednost strank, ker je to nezakonito. In v primeru CHF so to pocele. To pravijo tudi sodisca. Kar se mene tice je le se debata a to resiti sodno, kar je nekaterim financno nedostopno in po mnenju nekaterih skriva nove pasti, ali z zakonom.