[Rokc5]
Mogoče tvoja prva predpostavka: precenjenost tečaja 239.64 tolarja za evro. Mićo Mrkaić je v svojem delu "To so bile svete krave" postavil tisto danes že legendarno tezo: Da je slovenska državna politika držala umetno prenizek (!) tečaj tolarja, da je s tem kompenzirala pri tehn. nezahtevnem izvozu in odlašala prepotrebne strukturne reforme. Potemtakem bi moral biti končni tečaj tolar/evro - bolj v prid tolarju? Tebi bi se mogoče bolj realno zdelo 350 tolarjev/evro, Mičotu pa 180 tolarjev/evro.

Ne spomnim se, kaj je takrat okrog tega govoril Mico, ampak je smiselno. Mico je slovenskim politikom ocital umetno drsec tecaj tolarja (pred vstopom v ERM2), in njegova glavna zamera je bila, da so politiki (in BS) lagali, da je slovenska 10% letna devalvacija nekaj kar je v sloveniji neizbezno - pa se je potem izkazalo seveda da ni bilo nic neizbezno - takoj ko smo morali drzati tecaj, smo ga drzali.

Sedaj je treba razlikovati med tem, kaj bi slovenija takrat morala delati, kaj je takrat delala in cesa niti pozneje ni naredila.

Skratka, Mico pravi, da bi slovenija morala narediti obsezne reforme in predvsem liberalizirati gospodarstvo. To drzi, in tega ni naredila, tudi zato, ker so taksne reforme nepopularne, politikom se je pa vedno vsecno furati na popularnost. Seveda, ce tega ne naredis, moras drugace kompenzirati nekonkurencnost, da se ti gospodarstvo ne zrusi. In to je delala slovenska oblast pred letom 2004 - drsec tecaj tolarja, ki seveda ni bil (kot so lagali) sveta naravna danost, ampak nacrten - NAMESTO reform so rajsi cenili tolar za toliko, kot je bilo potrebno da je slovenska konkurencnost bila vsaj priblizno normalna in da se zunanjetrgovinska bilanca in gospodarstvo nista sesula.

Torej, do vstopa v ERM2 imamo situacijo da bi MORALI narediti nekaj (reforme), a makroekonomsko gledano se jih je dalo odloziti in namesto tega drseti tolar (kar Micotu cisto konceptualno smrdi, sploh ker se je ob tem na veliko lagalo). Problem je nastal, ker po vstopu v ERM2 ni bilo vec moznosti tega "rezervnega scenarija" in smo dobili trdno valuto. Od takrat naprej je bilo izbire konec - reforme bi morale biti izvedene, po nemskem vzoru. Seveda niso bile, ker so reforme VEDNO nepopularne, poleg tega pa se je s stabilnostjo evra zacel visati standard populacije, denar je pritekal v slovenijo in za reforme je bilo se manj interesa.

Cisto mozno je, da je bil tolar ze na zacetku podcenjen in ne precenjen, sam se nisem ukvarjal s tem, kaksna je bila zacetna vrednost. Bi pa verjetno bilo smiselno to, kar je domneval Mico, da je oblast pred vstopom v ERM2 hotela narediti "zalogo" drsenja ker se je zavedala, da reform ni sposobna izpeljati (tudi jansa jih ni, kot se je pozneje izkazalo), in si je s tem hotela kupiti nekaj casa. Gledano za nazaj, kaksne hude posledice je imela uvedba trdne valute v nereformirano gospodarstvo, bi lahko rekli, da so naredili se dalec premalo "zaloge", zato pravim da je morda bila vrednost tolarja se previsoka.

Zanima me tudi - kdo na koncu odobri končni tečaj - sklepam, da ob vstopu v ERMII. Guverner centralne banke, ki se pogaja v imenu države? Finančni minister? Je bila tukaj vmes posredi politična kuhinja?

Ne vem tocno kdo doloca, verjetno evropske in drzavne oblasti skupaj. Gotovo je bila vmes politicna kuhinja, ne bi bilo prvic - ze pri ERM(I) je bila zraven kuhinja in nerealni tecaji (poglej epic battle Soros vs. BoE, kjer je slednja izgubila nekaj miljard funtov v branjenju politicno nastavljenega tecaja funta, ki ni imel ekonomske podlage).

Glede inflacije. Ob mojem omejenem makroekon. znanju sem sam mnenja, da je inflacija poglavitni sovražnik delovnega ljudstva - ljudi, ki ustvarjajo. To je

Inflacija naceloma ni zazeljena, a je treba tu dosledno lociti med dvema pojavoma, ki jih slovenci vrzejo na en kup in recejo temu "inflacija". Prvi efekt je visanje cen, kar je slabo in deluje destabilizacijsko. Drugi efekt v drzavi s samostojno valuto je devalvacija valute, ki ponavadi spremlja inflacijo in deluje stabilizacijsko. Slabo je seveda to, da gre efektivno (pri lastni valuti) za impliciten davek na vse, ki drzijo denar neke drzave v rokah. Dober pa je to, da kot stabilizacijski mehanizem ohranja konkurencnost ob inflaciji. Recimo poglejmo prakticen primer:

Polde je varilec v tovarni pralnih strojev. Polde ne mara inflacije (ker mu visa cene) in ne mara devalvacije ker mu, ekvivalentno, niza vrednost njegovih prihodkov. Zato bo Polde navduseno pozdravil odlocitev, da dobi od dneva X naprej placo v recimo dolarjih, ne v dinarjih. Problem je seveda v tem, da je polde clovek, in da NIKOLI ne bo sprejel place, ki bo recimo 10% nizja, ampak bo hotel vsako leto malo visjo placo. Ce je prej v dinarjih vsako leto dobil komot 10% visjo placo, bo sedaj recimo hotel 5% visjo. Placa v dinarjih je imela zaradi devalvacije ta ucinek, da je bila realno vedno ista, zato je polde bil napram tujim kupcem pralnih strojev vedno enako drag. Ko pa poldetu delodajalec ugodi in mu vsako leto dvigne placo za 5% in jo se izplacuje v USD, je polde sicer vedno bolj srecen in dela velike plane za takrat, ko bo njegova placa 2000 USD, zal pa ne razume, da pri 2000 USD place nihce vec ne bo hotel zaposliti varilca v tovarni pralnih strojev. In ker Poldetu, ko si mu enkrat ze navisal placo na 1000 USD, ne mores kar recimo place zmanjsati na 600 USD - gre za cisto psihologijo, je ta tovarna naceloma na poti v pogubo, poldetovo delovno mesto pa tudi.

Tocno to je mehanizem, po katerem je v sloveniji pocrkala industrija z nizko dodano vrednostjo (tekstilna, usnjarska) - pocrkalo je 50.000 delovnih mest.

rop pri belem dnevu. Očitno smo v Sloveniji nekje po drugi polovici devetdesetih v protiinflatorni politiki zamočili. Najprej smo inflacijo spravili iz jugo nivojev - kar JE dobro (!!!) - na cca. 8%, nato počasi še nižje na 3-5%, toda zanima me, zakaj je nismo že takrat uspešno mogli spraviti na 0,5-1% (kar je blizu optimuma).

Inflacija ima vec vzrokov. Najlepse se jih vidi, ce zadevo pogledas z malo inzenirskega stalisca. Recimo, da imas cev z ventilom, skozi pa tece voda. Denar je v tem primeru voda, cev je gospodarstvo, ventil pa je neprilagodljivost/rigidnost (nereformiranost) gospodarstva. Hitrost pretoka vode je ekvivalentna hitrosti denarja v obtoku, tlak v cevi pa je inflacija.

Recimo, da povecas kolicino denarja v obtoku. Kaj se zgodi? Ce poskusis skozi cev z enako odprtim ventilom spraviti vec vode, bo tlak zrasel, je tako? To je ekvivalentno monetaristicni razlagi inflacije, ki pravi, da je inflacija funkcija kolicine denarja v obtoku. To je dobesedno efekt tiskanj denarja - ce se drzava odloci in recimo natisne nov denar za placilo penzij in plac, s tem povzroci inflacijo, ker se vec denarja podi za enako kolicino dobrin - samo zato, ker ljudem das visje place in penzije, v zaprtem gospodarstvu ne bodo mogli nakupiti nic vec, ker ni bilo nic vec ustvarjenega. To smo gledali v jugi.

Ampak to se ni vse. Ostaneta se dva parametra. Drugi je hitrost denarja (velocity of money). Hitrost denarja je razmeroma konstnantna in je odvisna od tega, kako "radi" imajo drzavljani valuto kot shranjevalnik vrednosti. Ce drzava pretirava s tiskanjem valute, drzavljani hitro ugotovijo, da se valute ne splaca drzati in jo hocejo cimprej zamenjati za kaj drugega. To pomeni, da se hitrost valute zelo poveca (primerjaj s cevjo, ce se poveca hitrost vode ki priteka v vhod v cev, bo sel gor tudi tlak, tako kot ce bi se povecala kolicina vode!). To je mehanizem, kako nastane hiperinflacija, tudi to smo gledali v jugi.

No, potem imamo se en mehanizem inflacije, ki je povezan z vecanjem kolicine denarja, ampak zaradi eksternih vplivov. Recimo da poldeti te drzave kar naenkrat lahko najamejo velike kredite v nemciji in ta denar prinesejo v slovenijo. Ker v sloveniji ni proizvedenega nic vec kot prej (ventil enako odprt),tudi to povzroci inflacijo. To smo gledali od vstopa v ERM2 naprej in je povzrocalo inflacijo, ko so si slovenske pravne osebe in banke v tujini na veliko sposojale denar, ki je bil potem zapravljen v sloveniji, kar je visalo inflacijo vsega, se najbolj pa tistih stvari, za katere je bil denar primarno potrosen (delnice, nepremicnine), seveda se je poplava razsirila po celotnem gospodarstvu.

Kje nam je zmanjkalo zadnjih nekaj %???? Saj smo navsezadnje našo restriktivno capital-inflow politiko (beri: tujce ven) zagovarjali kot v temelju anti-inflatorno; zmanjševanje možnosti za povečanje denarnih količin - disrupcije - v obtoku!

Upam, da zgornji tekst to pojasni, zato sem ga napisal :)

Glede inflacije imam še eno težavo s Slovenijo: famozne podražitve takoj ob prevzemu evra in tisti znameniti slovenski "summer of discontent 2007", ko so inflacija in podražitve čez noč celo postale prva medijska tema (čeprav

No, do sedaj nic nismo rekli o ventilu na cevi, a ne? Ventil na cevi je dejansko najvecji omejitveni faktor ki, ce ga odpres zniza tlak v cevi (inflacijo), ce ga pa pripiras pa ti zvisa inflacijo. Ventil na cevi je kapaciteta gospodarstva za proizvodnjo novih dobrin. In Micotove predlagane reforme so pravzaprav bile samo eno: kako povecati kapaciteto gospodarstva (torej odpreti ventil). Ce bi reforme bile izvedene, in izvedene dosledno (tako kot v nemciji) bi gospodarstvo bilo manj rigidno, in ker bi bilo manj rigidno bi noben od efektov opisanih zgoraj ne povzrocal inflacije.

Plasticen primer: imas mesto, recimo ljubljano, kjer je okrog ljubljanice samo 5 kaficev, ker jih mesto ne dovoli vec. Ko se poveca kolicina denarja (zaradi poljubnega razloga, glej zgoraj) nastane povprasevanje po vec kofetkanja. Ker imajo gostilnicarji konstantno prostora za kofetkanje, naval ljudi pa je vedno vecji, bodo pac dvignili ceno, a je tako? In nastane inflacija, in vec kot je denarja, visja je cena - ker se da recimo v obstojecih lokalih spiti samo 1000 kofetov na dan, ne glede na to, ce hoce piti kofe tam 2000 ljudi - zato bo cena sla gor do te tocke, da bo ostalo samo se 1000 interesentov. To je normalen mehanizem. Seveda, kje je tu problem? Ce bi ne bilo vec prostora kot toliko za lokale, bi lahko rekli da je to omejena dobrina in zato draga. Ce pa je omejeno stevilo zato, ker obcina noce izdati dovoljenj za novih 20 lokalov (pa bi jih lahko, samo noce jih, zaradi politicne odlocitve) si pravkar dobil ilustracijo tega, kaj se dogaja v togem gospodarstvu.

In ce imas v sloveniji:

- enega prevladujocega trgovca
- enega prevladujocega telekom operaterja
- enega prevladujocega mobilnega operaterja
- za vsako obcino samo enega komunalca
- enega prevladujocega proizvajalca pijac
itd., primerov je se veliko,

in tako naprej - se ti pac zgodi inflacija. In to je bistvo razumevanja, kaj se je dogajalo v sloveniji. Medtem ko so reforme v nemciji deregulirale gospodarstvo in omogocile, da je na ekspanzijo reagiralo s povecanjem ponudbe (ker micotove reforme imajo samo en cilj: deregulacija poveca kapaciteto gospodarstva za odreagirati na ponudbo denarja z povecanjem ponudbe dobrin!)

bega več zadev: 1. ali bi se lahko večjemu delu tistih podražitev lahko izognili, 2. ali Bajuk navsezadnje nosi odgovornost za te podražitve in 3. kako to, da naša uradna stopnja inflacije ni merila velikih podražitev in je ostajala na 2-3%? Kreativno računovodstvo?

Dejansko inflacija ni bila tako velika, ker je slo pri ljudeh za pretiravanje, ker se je spremenila STRUKTURA potrosnje (koliko lokalov je bilo ob ljublanici leta 1995 in koliko ljudi je tam sedelo? precej manj kot sedaj, tudi na vrhu krize!) Ljudje so dosti bolj obcutljivi na to, da se je za 400% podrazil kofe, niso pa obcutili tega, da se je mocno pocenila hrana, tudi zato ne, ker bi za to morali spremeniti svoje navade (npr. zaceti nakupovati v diskontih).

Kakšna bi bila po tvojem mnenju in mnenju ostalih najbolj efektivna markoekon. politika, kjer bi se doseglo povečanje realne kupne moči prebivalstva a NE na račun kakršnekoli oblike inflacije? Se pravi, cilja vsake resne makroekon.

Tega se ne da narediti z makroekonomsko politiko. Realna kupna moc se lahko zvisa samo z zvisanjem produktivnosti (ki je funkcija okolja (hiperregulirano, ker ni bilo reform), cloveskih virov (ki so slabi, funkcionalna nepismenost) in kapitala). Se pravi, ali postane populacija spsoobna delati bolj zahtevna dela (ne vidim tega, slovenci so se zelo nepripravljeni uciti ali priuciti na nova dela, sploh tisti z nizko kategorijo funkcionalne pismenosti, pa tudi sicer), regulativnih sprememb ne vidim, saj gre vse celo v obratni smeri (licence olimpijskega komiteja ki so naenkrat pogoj za zumba instruktorice, ce si kaj bral, zahteve da obrtniki prijavljajo vsa dela na visini nad 2 metra, torej tudi menjavo zarnic, torej tu prej nazadujemo) in pa kapital (ki ga slovenci, ce je cisti, tuj, ne marajo, ker nosi s sabo seveda zahteve, da se spremenita tudi ostali dve tocki).

politike vsake države (še posebej pa male države, kot je Slovenija) je: 1. normalna raven realnih prihodkov prebivalstva v državi in 2. vzdrževanje realne vrednosti teh prihodkov.

Tule pride prav parafraza tiste kardeljeve o tem da si clovek mora ustvariti sreco sam: clovek si mora prosperiteto ustvariti sam, ne more mu je ne drzava z makroekonomsko politiko in ne nihce drug.

Skratka, je tako, da ce si zabit in nepripravljen na usposabljanje za kompleksnejsa dela, bos vedno ostal reven, in ce ostali so pripravljeni, bos relativno vedno bolj reven glede na ostale.

PS. Minusarskemu dripcu: saj sploh prebrati nisi mogel teksta, ce si pritisnil minus v 5 sekundah od objave. fuckin' douchebag.

Kot lahko vidim, sta te družina in družba obremenili s slovensko visoko izobrazbo. Svetujem ti, da čimprej vrneš diplomo in vložiš tožbo proti državi, ker ti je ničvredno izobrazbo posredno prodala kot dobro.

Enfrice.

bc123a - odlični, fantastični odgovori, hvala. Pojasnijo marsikaj.

Če se vrnemo k slovenski minimalni plači in kupni moči v Sloveniji.

Mogoče čisto vse NI tako črno. Kriza je začela sesipati glavne monopole v državi. Točneje, 1.) začel se je sesuvati nepremičninski balon (Opomba: katerega sesuvanje pa bo trajalo še kar nekaj časa. Mislim, da je nekdo tukaj pisal formulo za izračun realne vrednosti povprečne cene v € / kvadrat glede na slovensko povprečno plačo). Torej ceglovske megalomanije je skorajda dokončno konec, čakamo še na sprostitev/nastanek najemnega trga in 2.) počasi se je začel trend zniževanja cen hrane: primarno so najprej vstopili avstrijski/nemški diskonti (Tuš takrat na začetku še ni naredil takšnega pretresa), bo pa sedaj pešajoči Mercator odprl prostor za regionalno alternativne poti prodaje hrane, ki bi lahko bila boljša in cenejša za potrošnika.

Vzporedno so se odvijali nekateri psihološko pomembni procesi: manjšanje prodaje 'pleha' (beri: avtomobilov) in sprememba mentalitete, kar bi lahko pomenilo, da bi čez deset let ob počasnem okrevanju Slovenčki njihov denar raje vlagali v lastne firme, namesto v 'pleh' - kar je dobro.

Take zadeve v povezavi s tvojimi ugotovitvami težijo k temu, da večajo kupno moč prebivalstva. Kar je absolutno plus.

Težava pa se IMHO skriva drugje: nekateri avtorji na tem forumu kar odločno trdite, da se bo morala slovenska minimalna plača znižati. Kaj to pomeni na plačne pritiske kvalif. in visoko kvalif. kadrov? Ali bo z znižanjem minimalca na 350 EUR neto prišlo tudi do znižanja plač tehničnih poklicev (iz 690 EUR neto na 500 EUR neto).
Slovenija je namreč trenutno v plačno brezizhodnem položaju: 1. nekvalif. delavci trdijo: že sedaj živimo v revščini, pod 800 EUR neto ne bomo delali. 2. izobraženi kadri trdijo: 700 EUR za inženirja je sramota, zahtevamo začetno plačo 2x minimalca - cca. 1200 EUR neto. Rezultat: povprečna raja noče delat oz. se ji fučka, izobraženci in mladi geniji pa trumoma zapuščajo državo. Kje lahko pričakujemo ustalitev plač in ustalitev plačnih razmerij? Zdi se kot začaran krog ....

[Rokc5]
Mogoče čisto vse NI tako črno. Kriza je začela sesipati glavne monopole v državi. Točneje, 1.) začel se je sesuvati nepremičninski balon (Opomba: katerega sesuvanje pa bo trajalo še kar nekaj časa. Mislim, da je nekdo tukaj pisal formulo za izračun realne vrednosti povprečne cene v € / kvadrat glede na slovensko povprečno plačo). Torej ceglovske megalomanije je skorajda dokončno konec, čakamo še na sprostitev/nastanek najemnega trga in 2.) počasi se je začel

Ampak posledica ceglarske megalomanije je velik del luknje v bankah. Obsezna javna poraba gor ali dol, na koncu bodo ocitno razlog za prihod trojke propadle banke. Kar je verjetno za marsikoga dokaj nepricakovano, saj se je do pred kratkim te luknje v bankah uspesno skrivalo. Nepremicninski balon je naredil se vec skode, kot jo opazi navaden clovek: zaradi pretiranega investiranja v cigle, beton in asfalt je slo veliko investicij v prazno, sedaj pa se rjava in zapuscena oprema gradbenih firm za bagatelo prodaja na drazbah. Po drugi strani so bile tiste cene nepremicnin, ki so jih slovenci gledali leta 2007 in 2008 bile dejansko v veliki meri fantazijske, le majhen del stanovanj je dejansko bil prodan koncnim kupcem po tistih absurdnih cenah (ampak tega nismo videli, dokler se nepremicninarji niso zaceli rusiti v stecajih). Tipicna logika je bila taksna - gradbenik zgradi stanovanja po totalno nekonkurencni ceni. Nato, ker ne more placati, ker je cisto brez kapitala (vse slo za absurdno predrago zemljisce) podizvajalcem ponudi stanovanja po absurdnih cenah, recimo 3000 EUR/m2. Podizvajalci ta stanovanja vzamejo (rajsi nekaj kot nic) in dejansko s tem povzrocijo da se se vec poslov evidentira kot "prodana stanovanja", ceprav za njimi ne stojijo ljudje ki bi si lahko sploh privoscili taksne nepremicnine.

Ko poskusijo podizvajalci stanovanja prodati, lahkoverno nastavijo cene priblizno tam, kjer jih vidijo na trgu, a ob tem pozabljajo, da so sami prispevali k "nastanku trga" (market-making) za ta stanovanja - kupcev ni, in morajo pozreti izgubo.

Ko se vse skupaj ustavi, dobijo nepremicnine banke, ki, navkljub temu, da so baje po statistikah in oglasih cene stanovanj tam nekje v visavah, ne uspejo prodati nic, to pa spet zato, ker so se te cene postavile v incestnih poslih med izvajalci in podizvajalci ter tu in tam kaksnim naivnezem, ki je uspel napraskati dovolj kredita.

Zato tudi cene nepremicnin ne padejo, za razliko od irske in spanije, kjer so imeli podoben balon: nase drzavne banke na vse mozne nacine preprecujejo, da bi se izkazalo, kako incesten je bil ta spil in kako so cene nerealne, ker imajo ta stanovanja za zavarovanje kreditov, ki so ze sedaj slabo zavarovani.

trend zniževanja cen hrane: primarno so najprej vstopili avstrijski/nemški diskonti (Tuš takrat na začetku še ni naredil takšnega pretresa), bo pa sedaj pešajoči Mercator odprl prostor za regionalno alternativne poti prodaje hrane, ki bi lahko bila boljša in cenejša za potrošnika.

Moras upostevati, da ce/ko mercator telebne bo na cesti dodatnih 10.000 ljudi, kar bo velikanska katastrofa. Mercator je izjemno napihnjen proti konkurenci, saj je nekdanji management trdil, da jim diskontarji niso konkurenca. Poglej malo diskonte pa bo takoj jasno, da imajo na zaposlenega nekajkrat vecji obrat. Tus je po moje v podobnem dreku kot Mercator, tudi prezadolzen. Spar sicer stoji bolje, a lahko sam komot prevzame vso ne-diskontarsko distribucijo, tako da znata bit kar dva velika zaposlovalca v tej branzi kmalu odvec. Ker kljucno ni to, da so prisli novi trgovci in odrezali del trga, kljucno je to, da ti novi trgovci delajo na popolnoma drugacen nacin in imajo bistveno manjsi overhead, zato jim noben od obstojecih treh ne more konkurirati - to ne pomeni, da ni biznisa tudi za klasicne trgovce, a vprasanje, ce bodo obstali vsi trije. Ce pa na to dodas se velikansko zadolzitev mercatorja (in tusa?) ter dejstvo da ga noce kupiti nihce drug kot podobno zjebana hrvaska firma, se ve koliko je ura.

Vzporedno so se odvijali nekateri psihološko pomembni procesi: manjšanje prodaje 'pleha' (beri: avtomobilov) in sprememba mentalitete, kar bi lahko pomenilo, da bi čez deset let ob počasnem okrevanju Slovenčki njihov denar raje vlagali v lastne firme, namesto v 'pleh' - kar je dobro.

Ta pleh je spet denar, ki je dobesedno unicen - veliko pleha je bilo kupljenega, zaplenjenega, pa nikoli odplacanega - torej, skoda je bila ze narejena, ni pa odplacana. In bankrotirani avtosaloni, ki so "vlagali" v marmor in kristalne lestence, so ravno tako denar vrzen stran, in morda se zdalec ne odplacan (doprinasajoc k bancni luknji). Poleg tega pa velik del slovenskega izvoza predstavljajo dobavitelji avtomobilske industrije. Ce se zalomi tej, ostane na mah slovenija s (ponovno) poruseno zunanjetrgovinsko bilanco.

Take zadeve v povezavi s tvojimi ugotovitvami težijo k temu, da večajo kupno moč prebivalstva. Kar je absolutno plus.

Racionalizacija povprasevanja je gotovo dobra stvar, ni pa dobro, ce to povprasevanje predstavlja bistven del trga velikemu delu podjetij (spet incest) in za velik del gospodarstva velja tocno tako. Z drugimi besedami, ce se nam zdi, da so slovenci koncno zaceli varcevati in bodo nehali kupovati drago robo v marmornatih shopping centrih in avtosalonih, to pomeni tudi da bo tam veliko ljudi ostalo brez dela. Razlog problema pa je v tem, da so se v casih debelih krav dejansko pojavili ali pa zelo razsirili poklici, ki so bili prej marginalni, potem je pa naenkrat delal resen procent populacije v njih: financniki, nepremicninarji, prodajalci takega in drugega dragega klumpa... s tem se je zakrivala deindustrializacija slovenije, ko je populacija nehala delati v industriji in proizvodnji, brezposelnost pa takrat ni rasla - zato bo pa sedaj rasla toliko bolj.

Težava pa se IMHO skriva drugje: nekateri avtorji na tem forumu kar odločno trdite, da se bo morala slovenska minimalna plača znižati. Kaj to pomeni na plačne pritiske kvalif. in visoko kvalif. kadrov? Ali bo z znižanjem minimalca na 350 EUR neto prišlo tudi do znižanja plač tehničnih poklicev (iz 690 EUR neto na 500 EUR neto).

Razmerje med najnizjimi nkv placami in ostalimi se bo moralo povecati. Inzenir ne bo motiviran s placo 700 EUR, ce ima cistilka 570 EUR, to je menda jasno. In tisti, ki so proti znizanju minimalca pozabljajo, da je motivacija pomembnejsa pri tisih, ki so malo bolje placani od minimalca, ne pri tistih na dnu. Inzenir lahko navsezadnje rece "klinc, pa bom rajsi smetaril, kot pa da sem nonstop pod stresom na odgovornem delovnem mestu".

Slovenija je namreč trenutno v plačno brezizhodnem položaju: 1. nekvalif. delavci trdijo: že sedaj živimo v revščini, pod 800 EUR neto ne bomo delali.

Jaz zadevo primerjam takole: kako dalec smo padli? Aja nekako na leto 2005 po BDPju. A smo takrat ziveli? Smo. Kako smo ziveli? Pac tako kot smo.

In ce pademo na leto 2000, je argument isti. A 2000 smo bili pa lacni, bosi, zejni in razcapani? Seveda ne. Smo preziveli in spet bo treba preziveti.

2. izobraženi kadri trdijo: 700 EUR za inženirja je sramota, zahtevamo začetno plačo 2x minimalca - cca. 1200 EUR neto. Rezultat: povprečna raja noče delat oz. se ji fučka,

Tole fuckanje je pac utemeljeno na predpostavki iz nekih drugih casov - pred leti je dejansko bilo tako, da se je splacalo jemati socialno pomoc in delati na crno. Sedaj pa se dogaja (in to je bil eden prvih znanilcev resne krize), da dela na crno NI. Ali pa je tako slabo placano, da se splaca biti redno zaposlen tudi za minimalca. Jaz pac nikomur ne verjamem, da bo pustil sluzbo, ce minimalec pade iz 570 na 400 EUR v enem letu.

izobraženci in mladi geniji pa trumoma zapuščajo državo. Kje lahko pričakujemo ustalitev plač in ustalitev plačnih razmerij? Zdi se kot začaran krog ....

Izobrazenci so vecih vrst. Velik del tistega kar prihaja iz sol sedaj ni vredno pol kozarca mrzle vode - velja tako za druzboslovne, kot tudi na zalost za naravoslovne fakse. Imamo vedno vecjo brezposelnost med mladimi, in seveda bodo tisti dobri sli v tujino, kaj pa ostali? Tudi tu bo treba porusiti tabuje, morda bodo pa moralo mladi doktorji politologije tudi zaceti na minimacu, ce bodo hoteli imeti sluzbo (in to na onem za 400 EUR, ne 570).

Motivacija za nizanje ali pa kar odpravo minimalca pa je seveda v tem, da se bo, ce se zgoraj opisani crni scenariji uresnicijo, znaslo na trgu delovne sile veliko ljudi, ki so imeli zaposlitve v "fatamorgana panogah", od nepremicnin, financ, napihnjene trgovine do manikure v shopping centrih in prodaje kvaziluksuzne robe - no, ti ljudje bodo brezposelni. In ce se bo zgodil pullback BDPja nazaj na leto 2000, ne bo druge resitve, da se tudi ostale razmere vrnejo na leto 2000, vkljucno z zaposlovanjem v industriji (zal tudi tisti z nizko dodano vrednostjo, ker za kaj drugega rabis cas, razvoj in vse ostale stvari ki jih sedaj ni).

Ce bo samo bdp padel na nivo iz leta 2000, bo drzava zbankrotirala ne glede na trojko in ce bo 220.000 brezposelnih bo to razpad oziroma propad druzbe in druzbenih vezi, to mora biti jasno.

PS. Ce mi kdo lahko razlozi, kako si predstavlja "za manj kot 600 EUR pa ne delam" in od cesa bo potem zivel, bi me zelo zanimalo.

S tem tvojim virusom lahko okužiš samo politike, da se izognejo kontroli ljudstva, državljanov.
Dvom pa, da se jih bo prijel, ker že sedaj, brez tvojega umotvora, niso odgovorni nikomur.

Potrudi se, nepiši knjigo in vztrajaj.
Moja gre v angleškem prevodu v sredo ob 20h na TV na svetovni splet.

Uf bc123a, kar nekaj hudih domnev si tukaj spisal.

Sicer off topic ne vem če smo že na 2005, ampak, če se tvoja napoved o padcu BDP na 2000 uresniči bo zelo hudo.
Bo pa zanimivo, če se bo še vedno nadaljeval trend konsolidacije izvoza. Možno je da bomo še kakšen mesec imeli izvozne presežke in na koncu je možno, da se bo BDP popolnoma prilagodil izvozu Slovenije. Takrat se bo končno vedelo kje je realna zmožnost gospodarstva in kje se začnejo iluzije Slovencev.

Glede plač. Jaz upam, da do diferenciacije pride in da tudi pride do diferenciacije po poklicih. Politologi in doktorji politologije bodo tukaj najebali (si predstavljaš, da jaz dejansko sem politolog, dasi sem idejo o doktoratu zavrgel po hitrem postopku :) si pa predstavljam, da bo bes mojih kolegov neizmeren :=)).

Mogoče še misel glede plače 600 EUR in stroškov.
Baje, da je včeraj en medij objavil izračun, da polovica slovenskih gospodinjstev ni zmožnih poravnati v enem kosu nepričakovanega stroška v višini 600 EUr. Pa najsi bo to popravilo pralnega stroja, nakup očal, plačniški obisk zobarja, itd.
To bi s tega vidika lahko pomenilo velik problem za pritiske na nižanje slo minimalne plače. Dejansko ne vem, ali bi bil pritisk na cene dovolj močen, da bi le-te upadle na zmanjšan kupni nivo in, da bi se tako padec življ. standarda ljudi vsaj malček ublažil.

Glede tega bo potem padec še hujši kot na nivo leta 2000, ker smo takrat lahko kompenzirali s tolarjem. Sedaj pa ne moremo. Kje približno bi se po tvojem mnenju lahko srečala bistveno manjša poraba in padec cen? Cene bi enkrat končno morale začeti padati ali kako?

[Rokc5]
Uf bc123a, kar nekaj hudih domnev si tukaj spisal.

Jah, res je. Morda se bodo uresnicile tako, kot sem napisal, mogoce se ne bodo, ampak vsa logika in matematika kaze da ni kaj dosti poti mimo tega. Sem kdaj v preteklosti ze pravilno napovedal, kdaj sem se pa tudi zmotil. Recimo zmotil sem se pri padcu cen nepremicnin, ker nihce od nas, ki smo opozarjali na nepremicninski balon ni verjel, da se bodo banke obnasale tako nojevsko in samomorilsko - v vseh primerljivih drzavah so cene nepremicnin mocno padle ze zelo zgodaj. V sloveniji pa so ocitno banke iz ciste trme pripravljene bankrotirati drzavo. Torej, padec cen nepremicnin seveda bo, bo grozljivo velik, ampak ocitno skupaj z krahom bank (ali pa prihodom trojke). Skratka, kaj hocem reci, napovedi do katerih prides z nekaj logike, nekaj malega ekonomije in predvsem nekaj racunanja, se izpolnijo prej ali slej, s tem da je ponavadi pri "slej" se nacin toliko bolj destruktiven.

Evo enega od mojih zgodnjih tekstov, za katerega lahko preveris, kako se je odvilo. Je pa res govoril o razmerah v svetu/ZDA kjer seveda logika in matematika igrata precej vecjo vlogo kot v slovenski domaci gnojnici, kjer se lahko "vsi vse doma zmenimo".

forum.finance.si/?m=...777#109777

Mogoče še misel glede plače 600 EUR in stroškov.
Baje, da je včeraj en medij objavil izračun, da polovica slovenskih gospodinjstev ni zmožnih poravnati v enem kosu nepričakovanega stroška v višini 600 EUr. Pa najsi bo to popravilo pralnega stroja, nakup očal, plačniški obisk zobarja, itd.
To bi s tega vidika lahko pomenilo velik problem za pritiske na nižanje slo minimalne plače. Dejansko ne vem, ali bi bil pritisk na cene dovolj močen, da bi le-te upadle na zmanjšan kupni nivo in, da bi se tako padec življ. standarda ljudi vsaj malček ublažil.

600 EUR je 144.000 SIT. Koliko druzin si je lahko privoscilo nenaden strosek 144.000 SIT 10 let nazaj? Kako s(m)o pa takrat ziveli? Pralni stroj dobis nov za ranga 300 EUR, rabljene dobis na Bolhi ze dobrih znam za 100 EUR. Tako se je zivelo "takrat". Samoplacniski obisk zobozdravnika: amalgamske plombe so cenejse. Tako kot je cenejsi odvoz nelocenih odpadkov. Nekomu se sicer zdi verjetno grozno, da bi pa sedaj zaceli vse metatii v iste kante, in da bi to komunalci odvazali in metali v isto luknjo, ampak tako se je zivelo tudi 15 let nazaj.

Se enkrat ponavljam: splaca se pogledati situacijo leta 2000. In pogledati standard takrat. In se vprasati, kako pa smo takrat ziveli? Jah, smo pac ziveli in ljudje niso niti tako zelo jamrali, kot jamrajo sedaj.

Glede cen: cene bodo morale iti dol. Marsikje ze gredo in marsikateri podjetnik je "spregledal". V pizzeriji, v katero zahajam obcasno, ne dobis vec cocacole v steklenicki za 2 EUR kot prej, ampak ti prinesejo v kozarcu, toceno, neko X colo, verjetno iz diskonta. Kozarec ni fancy drag cocacolin, ampak navaden, noname. In je torej postavka "cola" na meniju toliko cenejsa. Tako, kot je bilo marsikje 20 let nazaj. Pametni podjetniki se bodo prilagajali tako, da bodo pogledali nazaj, kaj so nudili populaciji 10 let nazaj, ko si ni mogla privosciti tega, kar si je lahko privoscila preteklih 5 let, in ustrezno spustili cene. Slabi podjetniki bodo rinili z glavo skozi zid, visali cene "da dobijo denar not" in na koncu propadli.

Ne pozabi da je to, kar dozivljamo, deflacijska kriza.

[bc123a]
> [fiston]
> Pa ni ravno problem v tem, da se prekolješ na pol. To je bilo v času socializma, ko so se šli udarništvo in so se klali na pol, pa delali škart robo.

Niso. Mura je takrat cist dostojno zivela. Tam je kader ki je zelo slabo usposobljen dobival za socializem cisto spodobne place, ker je seveda bil izvozno konkurencen (lohnarbeit za evropski trg). Seveda so delali troizmensko, sicer se investicija v tovarno ne bi izplacala. Pa ni bila zadeva nobeno udarnistvo in roba za izvoz je morala biti primerna ceni, ki so jo dosegali.

> Ja sploh so pa minimalne plače previsoke za kake biznismene, ki si najprej kupijo dober avto na kredit, pa še stanovanje obnovijo itd, preden sploh kaj naredijo, potem je pa treba vračati kredit in obresti plačevati, pa je ravno minimalna plača problem...

Ne vem, zakaj to mesas v makroekonomijo? Lpovoski biznismeni se vedno najdejo takrat, ko zacne skripati v profitabilnosti biznisa, ko pa so biznisi neprofitabilni pa lopovski menedzerji prevladajo.

Tako je recimo sedaj z muro: pri tem minimalcu nikoli ne bo dobila normalnega lastnika, samo lopove. Ker si bo vsak normalen lastnik izracunal, da se taksna firma ne splaca in je ne bo niti zastonj kupil.

Skratka, ravno obratno , kot ti pises. Ko se proizvodnja ne splaca vec, pridejo namesto resnih podjetnikov lopovi. Smo videli v sloveniji ze 20 let nazaj isto logiko, z neko tovarno predpraznikov v prekmurju, ki jim je tudi drzava talala neke subvencije.

Sicer pa nehaj driblati onih 20 miljonov razlike v minimalni placi za slovenijo. Ta razlika je dovolj, da imamo brezposelne in ce tega ne razumes, pac nimas kaj dosti govoriti o makroekonomskih aspektih.

PS. Pa se nekaj. Minimalna placa je samo minimum, ki ga zahteva drzava. Delodajalec lahko se vedno placa vec.

Ja minimalne plače so vsa ekonomija, 20 milijonov je celoten obseg ekonomije, uboga Slovenija.
Ti niti ne razumeš ekonomije, kaj šele makroekonomijo. Recimo po kmečko to pomeni, da bi varčeval pri hrani, po drugi strani pa se vozil z Mercedesom. Pa hrana je cela ekonomija, ni variante da bi Mercedesa zamenja s kakim malo skromnejšim avtomobilom. He, he imata z onim šefom NLB enako ekonomijo.

Ja minimalna plača je minimum, delodajalec lahko da tudi več. Tudi kolektivna pogodba je samo minimum, delodajalec lahko da tudi več. Sem že videl malo morje delodajalcev, ampak še nobenega, ki bi dal v individualno pogodbo več od onega minumuma, ki je v kolektivni pogodbi.

Z znizanjem minimalne place bodo morda nehali delati tisti, ki se jim "ne bo splacalo". Kaj bodo sicer poceli, da se jim bo splacalo, sicer ne vem. Bodo pa z veseljem za nizjo placo od sedanje minimalne delali tisti, ki se jim bo "splacalo". Pomembno je samo to, da drzava z minimalcem ne dela umetne brezposelnosti, se pravi situacije:

- kjer imas ljudi ki bi delali za manj, pa ne smejo zaradi minimalne place
- kjer imas delodajalce, ki bi zaposlili ljudi za manj, pa ne smejo zaradi minimalne place.

To je absurd.

He, he to ti je jak argument. Veš koliko ljudi bi tudi druga dela delalo za manj pa ne morejo, ker imamo sindikate.

Veš kaj je največja tragedija ? Dodatek na delovno dobo. Če bi to ukinili potem ne bile minimalne plače noben problem. Ta dodatek je pa čisti ostanek socializma.

Zdaj pa ravno če vzameš one z minimalno plačo. Moraš starega ki komaj leze plačevati 15% več kot mladega žrebca polnega energije. Samo jebemti ne moreš onega odpustiti, ker je zaščiten, pa prisiljen si ga več plačevati, četudi jih je dosti, ki bi delalo za manj pa še več naredilo.

Eto še malo vica. Zakaj ima direktor bolje plačan odmor za malico od delavca, čeprav oba nič ne delata in seveda tudi dopust ? Ker ko nič ne dela naredi manj škode, pa so v tem času boljši poslovni rezultati.
Pravijo, da je v vsakem vicu tudi nekaj resnice.

[fiston]
Ja minimalne plače so vsa ekonomija, 20 milijonov je celoten obseg ekonomije, uboga Slovenija.
Ti niti ne razumeš ekonomije, kaj šele makroekonomijo. Recimo po kmečko to pomeni, da bi varčeval pri hrani, po drugi strani pa se vozil z Mercedesom.

Kwa?

V sloveniji imamo 120.000 brezposelnih. Razlog po tvoje je kaksen?

> To je absurd.

He, he to ti je jak argument. Veš koliko ljudi bi tudi druga dela delalo za manj pa ne morejo, ker imamo sindikate.

tocno. dokoncna resitev bi bila ukinitev kolektivnih pogodb. in vseh teh jajc, ki si jih omenil. Naj se delavec in delodajalec sama zmenita za koliko bo delavec delal. ce komu 400 EUR pomeni prezivetje, bo delal za 400 EUR, ce pa nekdo lahko izbira, bo pa sele za 700.

Sicer pa, kje je NavadniNimda? On ki ima toliko za povedati, da ne smemo izstopiti iz evro cone, ampak je treba vse to doseci z interno devalvacijo?

[bc123a]
> [fiston]
> Ja minimalne plače so vsa ekonomija, 20 milijonov je celoten obseg ekonomije, uboga Slovenija.
> Ti niti ne razumeš ekonomije, kaj šele makroekonomijo. Recimo po kmečko to pomeni, da bi varčeval pri hrani, po drugi strani pa se vozil z Mercedesom.

Kwa?

V sloveniji imamo 120.000 brezposelnih. Razlog po tvoje je kaksen?


> > To je absurd.
>
> He, he to ti je jak argument. Veš koliko ljudi bi tudi druga dela delalo za manj pa ne morejo, ker imamo sindikate.

tocno. dokoncna resitev bi bila ukinitev kolektivnih pogodb. in vseh teh jajc, ki si jih omenil. Naj se delavec in delodajalec sama zmenita za koliko bo delavec delal. ce komu 400 EUR pomeni prezivetje, bo delal za 400 EUR, ce pa nekdo lahko izbira, bo pa sele za 700.

Sicer pa, kje je NavadniNimda? On ki ima toliko za povedati, da ne smemo izstopiti iz evro cone, ampak je treba vse to doseci z interno devalvacijo?

Pravi, da lahko izstopimo kamorkoli, brez kontrolne dividende pa več nikamor ;)

[bc123a]
> [fiston]
> Ja minimalne plače so vsa ekonomija, 20 milijonov je celoten obseg ekonomije, uboga Slovenija.
> Ti niti ne razumeš ekonomije, kaj šele makroekonomijo. Recimo po kmečko to pomeni, da bi varčeval pri hrani, po drugi strani pa se vozil z Mercedesom.

Kwa?

V sloveniji imamo 120.000 brezposelnih. Razlog po tvoje je kaksen?

Ja razlog je v bistvu samo eden, ker nihče noče delati zastonj. :)

No ja, če bi se omejil samo na plače, potem si lahko prebral, da je recimo problem dodatek za minulo delo, ki je ostanek socializma, problem so odpravnine, že to prekaša to razliko v minimalni plači.
Veš kaj je bistvo odpravnin ? Da se premosti oni čas, ko ti recimo penzijski zavod začne izplačevati penzijo, ponavadi je bilo tam 2 meseca zamika, no ti bi se lahko tudi malo hitreje obrnili. Enako velja če si višek, da se prijaviš na zavod in preden ti oni začnejo izplačevati nadomestilo, da premostiš ta čas.
In za to verjetno ni treba enemu 1.000 evrov drugemu milijon...
Oni packi si pa stalno menjajo stolčke vsako leto, pa vsako leto pokasirajo tam po 20 in več jurjev. No ja Kramar je milijonček, Bavčar se mi zdi tudi blizu pol, pa oni Križanovsky.

Tako da je tudi dosti drugih možnosti poleg znižanja minimalne plače. Je pa res najlažje onemu vzet, ki se ne more pritožiti, najšibkejšemu.

Me pa zanima koliko ti spičiš mesečno, da bi delal za 400 evrov. Ti predlagam, da zdaj trošiš po 400 višek pa daš za reševanje krize. :)

[fiston]
Ja razlog je v bistvu samo eden, ker nihče noče delati zastonj. :)

Zastonj je po tvoje vse kar je manj od minimalca?

Mimogrede, kako pa lahko zivijo ljudje z socialno podporo, ce je ze minimalc tako nizek, da je z njim nemogoce ziveti?

Tako da je tudi dosti drugih možnosti poleg znižanja minimalne plače. Je pa res najlažje onemu vzet, ki se ne more pritožiti, najšibkejšemu.

Kaj ima to zveze? Saj mu ne vzames. Podaris mu delovno mesto, s tem ko ukines regulativo minimalne place.

Me pa zanima koliko ti spičiš mesečno, da bi delal za 400 evrov. Ti predlagam, da zdaj trošiš po 400 višek pa daš za reševanje krize. :)

Enostavno. Pokriti moras fiksne stroske, ki so pri meni enih 300 EUR za mesec (stroski bivanja za dva) + hrana. Enostavna ekonomika, tako kot pri firmah - splaca se ti pokrivati vsaj fiksne stroske, pri vsem ostalem pa moras absolutno zategniti zavoro.

In prosim, da mi ne odgovarjas vec, ce obenem ne razlozis, kako po tvojem zivijo tisti na socialni podpori. Hvala.

Gledal sem Poglede in ko spremljam politiko nove vlade zdaj in prej, je vidno, da levo omrežje za nobeno ceno ne bo dalo bank in podjetij v državni lasti, ker jim to predstavlja temelj ekonomske in posledično politične in medijske moči.

Ocenjujem, da bo vladi uspelo maja prodati obveznice in z obljubami o ukrepih in privatizaciji prepričati investitorje. Glede na obstoječi primanjkljaj (6,4% napoved za letos), bančno luknjo (7 GE slabih kreditov), stroške obresti, padec BDP-ja ocenjujem, da bo jeseni ali pozimi prišlo do državne insolvenčnosti. Slovenija bo dosegla zadolženost 75% BDP ob 7-11% obrestni meri. Do takrat verjetno ne bomo privatizirali pomembnih podjetij in bank in takrat bo tujim investitorjem dokončno jasno, da vladi ni za zaupati.

Takrat bo prišla trojka, ki bo zahtevala drastične reze v plače, pokojnine, socialo, nižanje minimalne plače in reformo delovne zakonodaje. Potrebna bo tudi privatizacija državnih podjetij. Ker slednje pomeni nepreklicen konec politične moči levice in razloga za obstoj klik, mislim, da se bodo klike temu uprle na vse možne načine. Glejte recimo stopnjevanje revolta proti slabi banki: sindikati vložijo referendum, nato PS vloži referendum, nato ko ga Ustavno sodišče ovrže, se začnejo vseljudske vstaje, nato KPK, nato izstop Viranta.

Kdo bi tu napovedal, kaj bo levica storila ob prihodu trojke, ki se meni zdi neizogiben?

Prihod trojke pomeni konec ekonomske moči levice in tega levica ne bo dala za nobeno ceno. Obenem 62% ljudi podpira trenutno vlado.

Se bodo začele "vseljudske vstaje" za izstop iz Evra in vrnitev v socializem, ko smo "bili vsi enaki"? Bodo uvedli nepremičninski davek in kako ga nameravajo izterjati - bodo začeli rubiti nepremičnine? Če bodo dvignili davke, bodo podjetja začela bežati čez mejo, prav tako nakupovalci.

Ali pa bodo prodali dve podjetji in recimo Abanko ali NKBM ter šli v drastične reze sociale in plač, večino od 9 GE podjetij v državni lasti pa bodo ohranili? Približno s takim standardom smo živeli pod Drnovškom in LDS je zmagovala na volitvah.

[bc123a]
> [fiston]
> Ja razlog je v bistvu samo eden, ker nihče noče delati zastonj. :)

Zastonj je po tvoje vse kar je manj od minimalca?

Mimogrede, kako pa lahko zivijo ljudje z socialno podporo, ce je ze minimalc tako nizek, da je z njim nemogoce ziveti?

> Tako da je tudi dosti drugih možnosti poleg znižanja minimalne plače. Je pa res najlažje onemu vzet, ki se ne more pritožiti, najšibkejšemu.

Kaj ima to zveze? Saj mu ne vzames. Podaris mu delovno mesto, s tem ko ukines regulativo minimalne place.

> Me pa zanima koliko ti spičiš mesečno, da bi delal za 400 evrov. Ti predlagam, da zdaj trošiš po 400 višek pa daš za reševanje krize. :)

Enostavno. Pokriti moras fiksne stroske, ki so pri meni enih 300 EUR za mesec (stroski bivanja za dva) + hrana. Enostavna ekonomika, tako kot pri firmah - splaca se ti pokrivati vsaj fiksne stroske, pri vsem ostalem pa moras absolutno zategniti zavoro.

In prosim, da mi ne odgovarjas vec, ce obenem ne razlozis, kako po tvojem zivijo tisti na socialni podpori. Hvala.

A kako živijo tisti na socialni podpori ? Mah živijo tudi oni brez socialne podpore, tudi klošarji živijo, samo ti živiš v tretjem svetu.
Kako živijo, vsak po svoje verjetno. Kakšen dela na črno, kakšen ima kakega penzionerja na zalogi, pa tudi vrste na Karitas in Rdečem križu so dolge.
Če še nisi slišal že zdaj po pakete prihajajo, tudi oni ki dobivajo plačo. Dobro za te s plačo predvidevam, da so se v glavnem zakreditirali.

Aha, samo stroški bivanja in hrana. Verjetno peš in nag okoli skačeš. Verjetno nimaš hladilnika, pralnega stroja... Kaj a prostovoljno niste nič zavarovani ono znese tam skoraj 60 evrov za dva ? A televizijo imaš še črnobelo ?

Ma seronja, ki se preserava in potem nekaj fantazira in pametuje.

Ja ne moreš sklepati samo po sebi, v Celju je najemnina za garsonjero 250 evrov, v Ljubljani verjetno onih 300 ne bi bilo dovolj, se pravi kdor nima svojega stanovanja potem lahko kampira. Verjetno tudi nisi iz vasi, da bi hodil peš kakih 10 kilometrov v službo, ali pa pozimi bicikliral z verigami...

[fiston]
> In prosim, da mi ne odgovarjas vec, ce obenem ne razlozis, kako po tvojem zivijo tisti na socialni podpori. Hvala.

A kako živijo tisti na socialni podpori ? Mah živijo tudi oni brez socialne podpore, tudi klošarji živijo, samo ti živiš v tretjem svetu.
Kako živijo, vsak po svoje verjetno. Kakšen dela na črno, kakšen ima kakega penzionerja na zalogi, pa tudi vrste na Karitas in Rdečem križu so dolge.
Če še nisi slišal že zdaj po pakete prihajajo, tudi oni ki dobivajo plačo. Dobro za te s plačo predvidevam, da so se v glavnem zakreditirali.

Aha, samo stroški bivanja in hrana. Verjetno peš in nag okoli skačeš. Verjetno nimaš hladilnika, pralnega stroja... Kaj a prostovoljno niste nič zavarovani ono znese tam skoraj 60 evrov za dva ? A televizijo imaš še črnobelo ?

Ma seronja, ki se preserava in potem nekaj fantazira in pametuje.

Ja ne moreš sklepati samo po sebi, v Celju je najemnina za garsonjero 250 evrov, v Ljubljani verjetno onih 300 ne bi bilo dovolj, se pravi kdor nima svojega stanovanja potem lahko kampira. Verjetno tudi nisi iz vasi, da bi hodil peš kakih 10 kilometrov v službo, ali pa pozimi bicikliral z verigami...

To pomeni, da je edina pot slovenije iz krize izstop iz evrocone. Hvala za argumente, bom nasprotnike izstopa napotil na tvoje zadnje tri tekste.

bc123a, strinjam se z večino tvojih navedb, vendar sem se na lastne oči prepričal, da v večini zahodnega sveta ni nič bolje, marsikje še slabše (kar se tiče razmerja med plačami in učinkovitostjo zaposlenih, prereguliranjosto vsega...)

www.youtube.com/watc...epwR0ouGJE